Hocharn (3254 m)

Hocharn je najvišja gora v pogorju Goldberggruppe v Visokih Turah. Pogorje je dobilo ime po zlatih rudnikih, ki so bili do konca 19. stoletja aktivni na tem območju. Poleg Hocharna glavno verigo v gorski skupini (od zahoda proti vzhodu) sestavljajo še vrhovi Hoher Sonnblick (3106 m), Alteck (2942 m) in Schareck (3123 m). Prav zanimivo bi bilo povezati vse te vrhove v eno velikopotezno turo. Sedaj ko je snega tudi v visokogorju zelo malo, je to vsekakor izvedljivo.

Midva pa sva s turo začela pri koči Alter Pocher (1807 m), kamor po le 5 km pripelje (brezplačna) gorska cesta iz Heiligenbluta. S hojo sva začela že ob pol petih zjutraj. Tako da sva prva uro hodila v čisti temi. Zdanilo se je šele pri umetnemu jezeru Zirmsee (2529 m). Z jezera sva splezala na zanimiv vrh imenovan Hörndl (2710 m), s koder se nama je odprl čudovit razgled na Veliki Klek. Če že 5 dni nazaj, ko sem nazadnje stal na njem, nisem videl njegovega vrha, sem sedaj lahko vsaj od daleč občudoval njegovo lepoto. Z vrha se je najin cilj (Hocharn) zdel zelo blizu. Vendar je to varka, saj gre pot na njegov vrh zelo daleč naokoli.

Pot pelje najprej dalj časa proti desni na ledenika Kleinfleisskees pod Hoher Sonnblickom. Ledenik je še velik in čudovit na pogled. Pot pa preči samo skrajni zahodni rob ledenika. Vendar, ker je ledeniški led trd kot kamen, ledenika brez derez in cepina ni bilo mogoče prečiti. Nato pot zavije levo navzgor, kjer se začne ferata. Zavarovan del poti je kratek in po težavnosti približno tak kot pot Čez Prag na Triglav. Nato se pot vzpne na vrh Goldzechkopf (3042 m) in na drugi strani spusti v škrbino Goldzechsharte (2857 m). Pretiranih težav tu ni. Je pa potrebna previdnost zaradi velikih naloženih kamnov. Od škrbine naprej se pot še dobro uro vzpenja po grebenu do vrha Hocharna (3254 m).

Na obeh straneh grebena so še večji in manjši ledeniki. Vendar sedaj, v poznem poletju, snega prav na poti ni bilo več. Vršni del gore zaradi kamnine in peska izrazito črne barve spominja na kakšen aktiven vulkan. Razlog pa niso vulkanske kamnine, ampak prisotnost biotine sljude, ki je dokaz za metamorfne procese, katerim so bile izpostavljene kamnine Visokih tur.  Na vrhu gore je bilo ob blagem vetru slabih 5 °C, med tem ko je bilo v dolini prek 30 °C. Tako visoko v hribih pač nikoli ni kaj dosti topleje, sicer sploh ledeniki ne bi obstali. Vseeno, pa so jim (na žalost) zaradi zaporedja rekordno toplih poletij šteta leta. Škoda, ker so ledeniki tako zelo lep gorski pojav. V dolino sva  z vrha sestopila tako da sva na škrbini Goldzechsharte zavila na brezpotje in se spustila do jezera Zirmsee, kjer sva se nazaj priključila označeni poti.

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.