NAVODILA:  “KAKO UGOTOVIM ALI SEM NAŠEL POTENCIALNI METEORIT?”

V zadnjem času dobivam kar precej klicev in elektronske pošte o najdbah domnevnih meteoritov. In tudi prav je tako! Zato nekaj navodil s katerimi lahko sami hitro preverite ali imate nov potencialen meteorit. Dokončno sodbo ali gre za meteorit pa prepustite strokovnjakom. Brez ustreznih laboratorijskih analiz ni mogoče z gotovostjo potrditi najdbe meteorita.

V veliki večini primerov najdb domnevnih meteoritov, se izkaže da ne gre za meteorite, ampak za razne umetne materiale in pa Zemeljske kamnine. Najpogosteje se meteorite zamenjuje za različne vrste žlinder in pa za železovo rudo imenovano limonit. Nahajališč obojega je pri nas precej. Zato bodite zelo skeptični, če ste našli domnevni »meteorit« na območjih nekdanjih rudnikov ali pa predelovalnic železa – kot sta npr. Kropa, Železniki, itd.

OBLIKA METEORITOV

Meteoriti niso nikoli povsem okrogli, prav tako niso oglati. Meteoriti ne vsebujejo lukenj ali kakšnih špic.  Meteoriti imajo navadno rahlo zaobljeno obliko z vdolbinicami centimetrskih velikosti.  Težava je v tem da je mnogo meteoritov, preden so bili najdeni, ležalo na Zemeljskem površju daljše obdobje. Erozija pa jih je deloma ali povsem uničila. Zato so meteoriti pogosto videti “rjasti”. Več primerov kako lahko izgledajo meteoriti najdete tule: https://bojanambrozic.com/2016/11/29/klasifikacija-meteoritov/

  

Zunanjost kamnitih meteoritov prekriva temna žgalna skorjica s posebnimi vdolbinicami imenovanimi regmaglipti

  

Železovi meteoriti so lahko bolj kompleksnih oblik. Tudi tu površino meteoritov prekrivajo regmaglipti

BARVA METEORITOV

Zunanjost kamnitih meteoritov prekriva črna ali temno rjava žgalna skorjica. Notranjost kamnitih meteoritov pa je bela ali bež. Železovi meteoriti so prav tako na zunaj črni, a le v redkih primerih, ko gre za sveže najdbe. Meteoriti, ki so bili dalj časa izpostavljeni kemijskemu prepevanju so značilne oranžne rjave – rjaste barve. Zaradi česar jih je zelo težko ločiti od naravnih železovih mineralov. Notranjost železovih meteoritov je značilno kovinsko siva.

  

Kamniti meteoriti so zunaj črne, znotraj svetle barve. Če je meteorit preperel je tudi notranjost lahko bež oz. svetlo rjavkaste barve, tako kot je v primeru meteorita Jezersko

  

Zunanjost  železovih meteoritov je črna, notranjost pa “kovinsko” siva

 

Prepereli meteoriti so rjaste barve – notranjost pa je še vedno prvotne barve (Foto: Geološki zavod Slovenije)

GOSTOTA (pogovorno teža)

Velika večina meteoritov ima znatno višjo gostoto od Zemeljskih kamnin. Najbolj pogosta vrsta meteoritov (95 % vseh meteoritov je kamnitih meteoritov), ima gosto med 3.3 g/cm³ in 3.6 g/cm³, med tem ko ima  apnenec (najbolj pogosta kamnina v Sloveniji) gostoto le okrog 2.6 g/cm³. To se morda ne sliši velika razlika, vendar ko boste meteorit potežkali, se boste zagotovo začudili kako nenavadno težak je. Gostoto preprosto izračunate tako da domnevni meteorit najprej stehtate. Potem pa ga potopite v vodo in izmerite koliko vode izpodrine da s tem »po Arhimedovsko« določite prostornino. Gostota je masa (v gramih) deljeno z volumnom (v kubičnih centimetrih). Železovi meteoriti, ki pa tudi niso redke najdbe (ca. 4 % vseh meteoritov je železovih), imajo še bistveno višji gostoto – od 7 do 8 g/cm³.

MAGNETNOST

Prisotnost železa v meteoritih povzroča da so vsi meteoriti vsaj rahlo magnetni. Zato je test magnetnosti verjetno najbolj pomemben terenski test, ki nam lahko hitro pove ali gre za meteorit ali ne. Torej če kamen za katerega  sumimo da je meteorit ni magneten, smo lahko z veliko verjetnostjo prepričani da ne gre za meteorit. Nikakor pa ne velja obratno! Nekatere žlindre so lahko tudi zelo magnetne. V resnici obstajajo tudi meteoriti (ahondriti), ki niso magnetni, ampak sodijo med take izjemne redkosti da skorajda ni verjetnosti da bi našli kakšnega. Za test magnetnosti priporočam uporabo magnetov redkih zemelj. Zaradi prisotnosti železa, se meteorite da uspešno zaznati tudi pod zemljo z detektorji kovin.

TEST S ČRTO

Železovo rudo od meteoritov je mogoče ločiti s pomočjo testa puščanje sledi. To naredimo tako da kamen podrgnemo po hrapavi (spodnji) površini kopalniške keramične ploščice. Če tega nimamo, lahko podrgnemo po spodnji strani skodelice. Železova ruda bo pustila okrasto ali črno sled. Meteoriti pa navadno ne puščajo sledi.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

STE ŠE VEDNO PREPRIČANI DA STE NAŠLI METEORIT?

V kolikor se vam zdi da je vaš kamen prestal vse navedene teste, in še naprej sumite da imate meteorit, me prosim kontaktirajte prek e-maila: (ambrozicbojan@hotmail.com). Če je le možno, domnevni meteorit tudi fotografirajte z vseh zornih kotov in mi fotografije tudi pošljite. Zraven kamna postavite neko merilo (npr. kovanec, ravnilo, kemični svinčnik), da je že iz slike razvidna njegova velikost. Kljub temu da kamen presta vse navedene teste, ni nujno da je meteorit!

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

SLIKE DOMNEVNIH METEORITOV, ki so mi jih poslali različni najditelji: https://bojanambrozic.com/2019/05/16/lazni-meteoriti/

 Meteoriti niso nikoli takšnih kompleksnih oblik, nikoli ne vsebujejo izstopajoče štrlečih delov ali lukenj (Foto: Božica Vajs)

  

Meteoriti niso nikoli v obliki kvadra

Meteoriti niso nikoli povsem okrogli (Foto: Miran Kent)

Tipičen primer bobovca – železove rude, ki se jo pri nas zelo pogosto zamenjuje za meteorite

Kos magnetita (železove rude), ki jo privlači magnet