Tek na Eifflov stolp

Eifflov stolp je brez dvoma najbolj ikonična zgradba na svetu. Zgrajena je bila 1889 za Svetovno razstavo. Z višino 324 m je bila takrat daleč najvišja zgradba na svetu in je ostala to vse do leta 1930. Sestavlja jo 18038 jeklenih delov, ki skupaj tehtajo 7300 ton. Morda se to sliši veliko. Vendar zaradi tega, ker so jekleni deli povezani v posebno konstrukcijsko mrežo, v resnici zrak v namišljenem cilindru, ki obdaja Eifflov stolp,  tehta več, kot stolp sam. In še dolgo bi lahko naštevali zanimivosti v povezavi z Eifflovim stolpom. Vendar raje omenimo samo še to, da iz dna do razgledne ploščadi na višini 276 m na vrh Eifflovega vodi 1665 stopnic. Zato vsako leto prirejajo tudi prestižni Tek na Eifflov stolp (fr. La Verticale de la Tour Eiffel).

Na samo tekmo je bilo zelo težko priti, saj je dovoljen nastop samo 129 tekmovalcem (kar se ujema s starostjo Eifflovega stolpa).  Zato sem bil izjemno vesel, ko sem izvedel, da sem uvrščen na tekmo. Sklepam, da so mi pomagale reference iz drugih podobnih tekem. Poleg mene se je na tekmo od Slovencev uspelo prebiti tudi Matjažu Mikloši – Majku.

V Pariz sem odletel direktno z Brnika, kar se je izkazalo za drago (150  €), a hkrati za zelo udobno možnost. Ob prihodu v Pariz sem najprej nabavil tedensko vozovnico za ves javni prevoz (27 €). Bival pa sem v hotelu z eno zvezdico v znanem Pariškem predelu Montmatre (25 € na noč). V Pariz sem prispel v torek zvečer. Tekma pa je bila na sporedu v četrtek zvečer. Tako da sem imel dovolj časa še za oglede Pariških znamenitosti.

Prvi dan zjutraj sem se takoj odpravil na Eifflov stolp. Stolp odprejo ob deveti uri. In že takoj je bila zelo dolga vrsta za vstop. Eifflov stolp je najbolj obiskana plačljiva znamenitost na svetu. Vsako leto ga obišče med 6 in 7 milijonov ljudi, kar znese v povprečju 19000 ljudi na dan. V času sezone lahko tudi precej več, kar lahko pomeni tudi štiri in več urno čakanje v vrsti za vstopnice. Midva sva na srečo čakala samo dobre pol ure. Dan je bil lep. Razgled z vrha pa čudovit na vse glavne Pariške znamenitosti. Še dobro, da sem imel puhovko, saj je na vrhu kar močno pihalo.

Nato je sledil sprehod mimo glavnih Pariških znamenitosti. Iz Marsovega polja, kjer stoji Eifflov stolp, sva se ob reki Seni sprehodila do trga Concord, kjer stoji 23 m visok  Egipčanski obelisk. Le tega so Francozi leta 1833 med zasedbo Egipta ukradli iz templja v Luxorju. Potem sva nadaljevala skozi muzej Louvre. Louvre je največji in najbolj obiskan muzej umetnosti na svetu. Med drugim v njem svoj nasmeh skriva znamenita Mona Lisa. Sam sem v Louvru že bil. Zato se tokrat nisem odločil za njegov obisk. Peš sva šla še do znane katedrala Notre Dame, ki leži na otoku sredi Sene.

Nato pa sva se z vlakom in avtobusom zapeljala do muzeja letalstva in vesolja na letališču Le Bourget (fr. Musée de l’air et de l’espace). Sam sem zelo velik ljubitelj letalstva in vesolja. Posledično sem bil že v neštetih letalskih muzejih po vsem svetu. Vendar je ta muzej daleč najboljši, kar sem jih videl.  V njem je razstavljenih kar 150 letal iz vseh obdobij. Glavno znamenitost muzeja pa predstavljata dve letali Concorde skozi kateri se je mogoče (za doplačilo) sprehoditi. Največji eksponat muzeja pa je model Evropske težke nosilne rakete Ariane 5. Za konec dneva pa je bil pri meni na sporedu še večerni trening po stopnicah do Bazilike srca Jezusovega v predelu Montmatre. In v mojih nogah se je ta dan nabralo 25 km razdalje.

Naslednji dan pa je bil končno na sporedu težko pričakovana tekma. Ampak na žalost je bila na sporedu šele ob osmih zvečer. Zato sem se zjutraj odpeljal z vlakom do Versajske palače. Raje kot da bi celo dopoldne gledal grajske sobe, sem se odločil za sprehod po tamkajšnjih parkih. Nazaj grede pa sem se povzpel še na 55 m visok Slavolok zmage sredi Elizejskih poljan. Na vrh vodi 284 stopnic. Hodil sem kar se je dalo previdno, saj me je že čez tri ure čakala tekma. Ker je najbolj noro pri Slavoloku zmage je to, da gre to v bistvu za ogromno krožišče s kar 12 uvozi. Talnih označb in semaforjev pa ni. Kako to funkcionira  enostavno morate videti.

Končno tekma! Sem se še prehitro veselil. Štarti tekmovalcev so potekali v razmaku na eno minuto. Boljši tekmovalci pa smo bili razvrščeni na koncu štartne liste. Tako sem na mrazu moral na svoj štart čakati še kar tri ure in pol. Sama tekma je bila sicer organizirana zelo profesionalno. Tekmo so v živo prenašali na Francoskem Evrosportu ter na Facebooku in YouTubu, kjer si je tekmo ogledalo kar 135.000 ljudi!

Štart! Iz štartnega prostora se poženem kar se da hitro, saj me že dolgo ni tako zelo zeblo. Stopnice v Eifflovem stolpu so jeklene. Na ogledu proge sem na njih imel zelo dober oprijem. Na tekmi pa je ves čas deževalo. Eifflov stolp pa je odprte konstrukcije. Zato so bile stopnice zelo spolzke. Kar pa me je navdušilo je bila velika raznolikost proge. Čisto vsako stopnišče v stolpu je drugačno in zahteva prilagoditev tehnike teka. Prav tako je vmes kar precej ravnine in celo krajši spust. Vse višje pa je Eifflov stolp zajel pravi vihar z dežjem.  Zato je tekma začela spominjati na čisto pravi gorski tek v zahtevnih vremenskih razmerah. V cilju so nas na srečo čakala topla oblačila.

Moj tek je bil nekako do polovice proge zelo suveren. Potem pa sem moral rahlo popustiti. To me ni presenetilo. Po pravici povedano pred tekmo nisem naredil enega samega pravega treninga za tek po stopnicah. To zato, ker me že čez en mesec in pol čaka Tek na Elbrus, ki je v vseh pogledih veliko bolj zahteven tek. Vseeno sem z rezultatom zelo zadovoljen. Osvojil sem 13. mesto s časom 9 min 40 s. Zmagovalca tekma pa sta postala Poljak Piotru Lobodzinskemu, ki je 1665 stopnic zmogel v času 7 min 57 s in Avstralka Suzy Walsham (10 min 3 s).

Hvala vsem za podporo. Še posebej pa hvala sponzorjema Fritid in MojFasader.si!

Bojan Ambrožič

6 comments

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.