London, glavno mesto Anglije, predstavlja pomembno središče za bančništvo, finance, medije, kulturo, transport, turizem in znanost. Zato ga štejejo za eno najpomembnejših velemest na svetu. Iz stališča Slovenije pa je v London kljub precejšnji oddaljenosti (1200 km) od vseh velemest na svetu najlažje priti, saj z Brnika nizkocenovnik EasyJet vsak dan leti na letališči Stansted in Gatwick, Wizz Air pa na Luton. Skupno ima London kar 6 mednarodnih letališč (še Heathrow, City in Southend), ki skupaj predstavljajo po številu prepeljanih potnikov največjo mrežo letališč okoli enega samega mesta (155 milijonov prepeljanih potnikov). Sam sem v London letel na Stansted, nazaj grede pa z Gatwicka. Razlog je bil samo zato, ker je bilo tako ceneje. Ob kupovanju letalskih vozovnic, ki so nemalokrat res vabljivo poceni, pogosto pozabimo, da se lahko zgodi, da bo povratna karta za vlak od letališča do središča Londona, dražja od same letalske vozovnice! V mojem primeru je to pomenilo dvakrat po 15 Funtov, kar je 34 € oziroma enako ceni leta v London v eno smer.
Zakaj sem sploh šel v London? V zadnjem času sem v naših časopisih objavil kar nekaj člankov s poljudnoznanstveno in strokovno tematiko. Za to delo sem bil običajno nagrajen z zelo skromnim honorarjem ali pa še to ne. Ker to rad delam in ker iščem novo službo, me je zanimalo, če in kako se lahko od tega posla da živeti. Zato sem se v Londonu udeležil mednarodne konference o znanstvenem novinarstvu UKCSJ 2018. Na konferenco nisem šel službeno, ampak sem od organizatorja konference prejel posebno štipendijo, s katero sem si lahko pokril stroške. Hvala!
Konferenca mi je bila zelo všeč. Predvsem zato, ker je potekala nekoliko bolj v sproščenem duhu, kot znanstvene konference, ki sem jih vajen. Okrog 250 novinarjev in znanstvenikov iz celega sveta je cel dan razpravljalo in delilo izkušnje z najrazličnejših področij novinarstva. Meni osebno je bilo najbolj zanimiv t. i. koncept novinarstva z mobilnimi telefoni. In sicer še pred 10 leti so novinarji za prenos dogodka v živo potrebovali kamere, ki so stale nekaj 10.000 €, ogromno osebja ter posebno vozilo s telekomunikacijsko opremo, ki lahko stane tudi milijon €. Danes mobilni telefoni omogočajo prenos v živo praktično zastonj. In kot so pokazali na konferenci, je kvaliteta videa mobilnih telefonov že tako dobra, da se skorajda ne da ločiti od posnetkov s profesionalnimi kamerami. Med drugim z mobilnimi telefoni intervjuje snemajo tudi novinarji BBC-ja, ker so opazili, da se običajni ljudje manj bojijo take kamere. So me pa na konferenci postavili povsem na trdna tla, da je novinarstvo trd kruh in da ni lahko priti do stabilnih in stalnih prihodkov.
Pred konferenco sem imel en dan časa, da raziščem še turistične znamenitosti Londona. Noč sem prespal v poceni hostlu, kjer nas je v eni sobi spalo, kar 16. Za prevoz po Londonu sem si nabavil kartico Oyster card, ki omogoča prevoz z Londonsko podzemno železnico, vlaki DLR in avtobusi. Na kartico je pred uporabo treba naložiti denar. Če vam na koncu potovanja ostane na kartici še kaj denarja vam tega vrnejo. Vendar kot se je izkazalo, Oyster card lahko kupite skorajda kjerkoli, denar vam pa vrnejo samo na zelo redkih in kar malo nalašč “skritih” lokacijah.
Z raziskovanjem mesta sem začel v Greenwichu, kjer se nahaja Kraljevi observatorij. Tu leži začetni poldnevnik, ki deli svet na zahodno in vzhodno poloblo. Označuje ga jeklen trak, ki poteka čez dvorišče observatorija. Observatorija od znotraj nisem obiskal, saj mi je bilo 15 Funtov vstopnine, preveč samo zato, da bi se slikal na sredinski črti. S hriba, na katerem leži observatorij, sem se skozi park spustil do Pomorskega muzeja. V muzeju ni nič pretresljivo zanimivega. Zato ga lahko mirne volje izpustite. Bolj zanimiva je 85 m dolga jadrnica oz. kliper Cutty Sark, ki leži v bližini muzeja, na južnem obrežju reke Temze. Točno pri jadrnici sem vstopil v 370 m dolg tunel za pešce (Greenwich foot tunnel), ki povezuje oba bregova Temze. Na drugi strani Temze sem se do središča mesta zapeljal z vlakom. Nato sem celo pot hodil peš, saj sem na način videl precej več mesta, kot če bi se vozil s podzemno železnico.
Glavne znamenitosti Londona so vse skoncentrirane v ožjem središču mesta ob reki Temzi. Prvi na vrsti je bil znameniti dvižni most Tower Bridge. Na severnem izteku mostu leži utrdba Tower of London. Zgraditi jo je dal Vilijem Osvajalec leta 1078. Potem pa je to dolgo časa bila ječa. Danes tu hranijo Britanske kronske dragulje. Med drugim k njimi sodi tudi Cullinan 1, največji diamant, ki so ga kdajkoli našli. Spet me je od obiska Towera odvrnila visoka vstopnina (25 Funtov).
Ob bregu Temze sem nadaljeval navzgor do katedrale sv. Pavla. Nato pa sem se sprehodil čez Millenium bridge do galerije moderne umetnosti Tate Modern. Obiska nisem načrtoval, ampak ker ni bilo vstopnine, sem šel napast svojo radovednost, kljub svojemu ne preveč velikemu navdušenju za umetnost. No, in v galeriji me je kmalu minil še ves preostanek navdušenosti. V kot sobe vržena vržena spalna vreča in raztreseni “smeti” zame pač niso umetnost.
Nadaljeval sem mimo 135 m visokega vrtljivega kolesa London Eye do Westiministrske palače. Tu naj bi stala najbrž največja londonska znamenitost – ura Big Ben. Pa sem moral kar napeti oči, da sem jo sploh našel, saj je trenutno povsem prekrita z gradbenimi odri. Izza odrov kuka le ura. Od Big Bena sem se skozi park sv. Jamesa sprehodil do Buckinghamske palače, rezidence Britanskega dvora. Sem se že desetletja zgrinjajo turisti z vsega sveta z namenom, da bi videli menjavo kraljeve straže. Resnica pa je taka, da je od ograje (do koder te spustijo) do stražarjev, kar 40 m. Zato se stražarje komajda vidi. Meni to ni bilo niti malo zanimivo.
Raje sem skozi Hyde park nadaljeval do Londonskega naravoslovnega muzeja. Gre za enega najbolj pomembnih naravoslovnih muzejev na svetu z zbirko 37 milijonov predmetov. Med drugim v muzeju hranijo originalno Darwinovo zbirko fosilov in golobov, s katero je dokazal teorijo evolucije. Poleg tega tu najdete nekatera najbolj popolna okostja dinozavrov, vred z originalom praptiča archaeopteryxa. Z obiskom muzeja sem tudi zaključil svojo trstično pot čez Londona. Po mestu sem skupaj prehodil več kot 20 km.
Če povzamem je London po mojem okusu turistično veliko manj zanimiv in precenjen v primerjavi z ostalimi velemesti, ki sem jih obiskal. Že sosednji Pariz je precej lepši. Poleg tega je velik minus mesta ta, da je za naše razmere astronomsko drag (prevoz, namestitev, hrana). Na drugi strani pa je relativno čist, zelen in brez vsiljivih uličnih preprodajalcev.
English:
On 16th of October UK Conference of Science Journalists (UKCSJ) was held at the Francis Crick Institute in London. 250 journalists and scientists from around the world joined the conference. The primary topic of the meeting was “modern” journalism. For example in not that distant past (e.g. 10-15 years ago) journalists to make video interviews outside their studios needed the whole array of equipment and production crew: e.g. director, professional camera operators, and sound technicians. After the video has been recorded, the next step was video editing, which again took additional time and resources. In a case when the interviews were broadcasted live on TV, the journalist additionally needed vehicles specially designed for live broadcast equipped with full radio and telecommunication equipment. Not only that such vehicles cost in the order of 100.000 € or more, but also every minute of such a broadcast cost several 10s of € per minute. That is a costly resource that can only be granted by the big media. On the other hand in recent years with the introduction of the ever better smartphones, mobile journalism appeared.
Mobile journalism is a new technique where journalists are using smartphones as their primary tool for the recording of video content. Mark Egan, Mobile Journalism Trainer claimed that video recorded with cameras of today’s premium class smartphones is good enough for the television. That is unfortunately not the case for the audio, where external microphone connected to the smartphone easily solves the problem. Tripods and specially designed gimbals enable stable recording even when the object is moving. Specially designed apps significantly reduced the time needed to edit the video. At the same time, 4G and upcoming 5G mobile network enable live broadcast for virtually no cost. None of the required equipment for mobile journalism is expensive, allowing almost anyone to become a journalist.
Due to the new cheaper IT technologies journalism is no longer limited only to the solid surface. Very expensive helicopter shoots were replaced with drone video, which was also one of the topics of the conference. The journalism community greatly acknowledged the drone technology. However, due to the cases of misuse of the drones in the past, journalists in almost every country are now required to get special permission from the aviation authority before they are granted permission to use drones for commercial purposes. The rules about drone use considerably change between countries. However common European regulations are in preparation.
Also, there was some debate about how to better present the scientific data to the general public since it is widely known that people, in general, do not easily understand or like graphs and spreadsheets. One of the solutions is presenting the data more visually. The conference speakers suggested the use of virtual and augmented reality, which both easily enable 3D visual representations of the complicated scientific phenomena; e.g. climate change and environmental impacts of the river dam on the surrounding ecosystems.
It can be concluded the conference was exciting, since many new trends in the journalism industry where thoroughly discussed and debated.
Bojan Ambrožič 