Tudi današnja tura ni bila vnaprej določena. Vse sem se odločal sproti glede na snežne in vremenske razmere. Začel sem na Ljubelju in se po trasi nekdanjega smučišča najprej vzpel na Zelenico.
Tu pa sem zavil na Šentanski plaz. Razmere za vzpon s smučmi so bile zelo zahtevne, saj je bilo 10 cm skorje na trdi podlagi. Ta skorja je ves čas zdrsavala dol. Nekje sredi plaza sem imel vsega dovolj in sem smuče dal na nahrbtnik ter se naprej podal peš. Pa tudi na ta način nisem prišel daleč, saj se mi je sneg globoko prediral. Tako mi ni preostalo drugega, kot da delam maraton zelo položnih okljukov čez celoten Šentanski plaz. Izstopnih nekaj deset metrov Šetanskega plazu je zelo strmih. Zato sem tod spet snel smuči. Nato pa sem po grebenu na južni strani gore nadaljeval do Velikega vrha Begunjščice. Odsmučal sem po smeri vzpona, saj sem na ta način najbolj vedel kakšne razmere me čakajo. Smuka po Šentancu niti ni bila tako slaba. So mi pa kasneje povedali, da je bila smuka na Smokuškem plazu boljša. Od Koče na Zelenici sem nadaljeval v Suho ruševje, kjer sem se vzpel na sedlo med Zelenjakom in Vrtačo. V spodnjem delu je bil sneg zelo južen, višje pa spihan in trd. Vreme se je vmes zelo pokvarilo. Sončno vreme sta nenadoma zamenjala megla in sunkovit veter. Na srečo sem samo zapel smuči in hitro prismučal na Zelenico, kjer je bilo vreme še vedno jasno. Zato sem se odločil še za hiter vzpon na Triangel. Nato pa smuka do avta na Ljubelju.
Bojan Ambrožič 