Najden je bil prvi kos meteorita Novo mesto. Najditelj je gospod Gregor Kos, ki je meteorit našel 4. 3. 2020 okoli 16. ure na dovozu na dvorišče svoje hiše v vasi Prečna pri Novem mestu. Masa meteorita znaša 203 g. Po preliminarnih raziskavah gre za navadni hondrit. Meteorit je dobil uradno ime Novo mesto.
Meteorit Novo mesto Najditelj meteorita g. Gregor Kos na lokaciji najdbe meteorita Najditelj meteorita Masa meteorita znaša 203 g
Gospod Kos mi je 7. 3. 2020 ob 21.05 uri prek Facebooka poslal slike (takrat še) domnevnega meteorita. Ob 21.12 uri sem gospodu odgovoril, da sem skoraj stoodstotno prepričan, da gre za pravi meteorit (razmislek niti ni bil potreben, le slike sem videl toliko minut kasneje). Takoj za tem sem se odpravil na 120 km dolgo pot v Prečno, da potrdim domneve. Ob 22:55 uri mi je gospod pokazal kos in takoj sem potrdil, da gre res za pravi meteorit. Seveda sem mu iskreno čestital. Povedal mi je, da je večkrat v šali dejal, da ne igra lota, ker obstaja večja verjetnost, da mu pade meteorit na hišo. Imel je prav! Gospod Kos mi je kos meteorita predal. Sam pa sem meteorit še isti dan (ob 23:55 uri) predal naprej kustosu Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Mihu Jeršku.
Meteorit Novo mesto z druge strani, kjer ga skorajda v celoti prekriva črna žgalna skorjica Jaz z meteoritom. Ves trud je bil v trenutku poplačan. Kjer ni žgalne skorjice so vidne hondrule in pa udarne žile. Dr. Miha Jeršek med fotografiranjem meteorita le eno uro za tem, ko sem potrdil, da gre za pravi meteorit. Foto: Miha Jeršek Foto: Miha Jeršek Foto: Miha Jeršek Foto: Miha Jeršek
Lokacija najdbe (45°49’0.52″S, 15° 6’44.88″V) zelo dobro sovpada s teoretičnimi izračuni padca. Prav tako so kar štiri od desetih ekip iskalne akcije, ki je potekala 7. 3. 2020 iskale v neposredni bližini mesta najdbe omenjenega kosa meteorita. Najbližja skupina je šla mimo za 360 m, jaz pa sem šel mimo za 730 m. Res pa je, da je bil meteorit odvzet z mesta padca že 3 dni prej. Najdba kaže, da to zagotovo ni edini fragment meteorita in, da jih je v okolici Novega mesta najbrž še na desetine, če smo optimistični mogoče celo stotine. Zato pozivamo domačine, da v primeru najdb ne oklevajo in, da pošljejo fotografije domnevnih kosov meteorita nam strokovnjakom.
Lokacija najdbe meteorita zelo dobro sovpada s teoretičnimi izračuni padca. Rdeče črte so GPS sledi z iskalne akcije meteoritov, ki je potekala 7. 3. 2020 (Vir teoretičnega izračuna: Jim Goodall)
Po preliminarnih analizah gre za navadni hondrit. Po tem sklepamo zaradi vsebnosti hondrul, ki so nekatere vidne že s prosti očesom. Prav tako so vidne udarne žile, ki nakazujejo, da gre za meteorit z visoko vsebnostjo udarne metamorfoze. Kljub temu, da je bil meteorit najden le 5 dni po padcu, so prisotni že prvi znaki preperevanja meteorita, kar kaže kako pomembno je da se kose meteorita kar se da hitro najde.
Velika okrogla bela struktura je hondrula. Rjave lise so posledica oksidacija železovih mineralov. Črn “ovoj” je žgalna skorjica meteorita.
Vse slike v tej objavi, kjer ni navedeno drugače, so moje avtorsko delo. Dovoljujem njihovo uporabo z navedbo vira (foto: Bojan Ambrožič / bojanambrozic.com).
Kakšna pa je kemijska sestava?
Všeč mi jeVšeč mi je
Te analize še niso bile narejene.
Všeč mi jeVšeč mi je
Saj je bil že v SEMu, ne? Kaj pa EDS? EBSD?
Všeč mi jeVšeč mi je
Na hitro sem ga po EDS-al. EBSD-ja ta mikroskop nima. Niti ni neke potrebe. Če že direktno TEM.
Všeč mi jeVšeč mi je
No, in? Sej za neko hitro sestavo je EDS dober…;) Kakšna je elementa sestava?
Všeč mi jeVšeč mi je
Z EDS se analizira vsak mineral posebaj. Ne gre to tako hitro. Bom v prihodnjih dneh.
Všeč mi jeVšeč mi je