Sporočam vam veselo novico, da je meteorit, ki je 28. februarja letos padel na območje Dolenjske, 3. 7. 2020 dobil uradno mednarodno sprejeto ime Novo Mesto in je bil s tem vpisan v bazo vseh znanih meteoritov kot peti slovenski meteorit. Da, Novo Mesto, pisano z veliko začetnico, kar je sicer v nasprotju s slovenskim pravopisom, ampak je le tako zapisano ime skladno s pravili mednarodne krovne organizacije za meteorite – The Meteoritical Society.

Doslej so bili najdeni trije kosi meteorita z masami 203, 469 in 48 g. Prvi kos je našel Gregor Kos 4. marca na dovozu svoje hiše v Prečni. Drugi kos je našel anonimni najditelj 10. marca v bližini Mirne Peči. Zadnji, tretji kos je našla Gaja Urek Ekart 14. marca v gozdu v bližini tovarne Adria.

Za to, da je bil meteorit lahko uvrščen v bazo vseh meteoritov smo na njem morali najprej opraviti celo vrsto vnaprej predpisanih analiz. Te se obsegale petrološke analize, geokemične analize in meritve magnetne susceptibilnosti. Na podlagi teh analiz smo avtorji klasifikacije* meteorit Novo Mesto razvrstili, kot OC L5 S5 W0/1 oz. močno termično metamorfoziran, močno udarno metamorfoziran, zelo šibko preperel navadni hondrit. Vendar naj vas ime “navadni” ne zavede. Zaradi brečiranosti gre za zelo redko podvrsto navadnih hondritov. Največja posebnost pa je, da meteorit Novo mesto med 63859 do danes (3. 7. 2020) znanimi meteoriti sodi v skupino le 1196 meteoritov pri katerih je bil opazovan njihov padec. Poleg tega je Novo Mesto šele 34. meteorit z izračunano orbito. Njegova orbita je zelo eliptična in je v prisončju segala znotraj Zemljine orbite, v odsončju pa je segala v Asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, v katerem se sicer giblje med 1,1 in 1,9 milijona asteroidov večjih od enega kilometra in še mnogo več manjših teles – takih, kot je bilo Novo Mesto. Tik pred vstopom v Zemljino atmosfero je premer Novega Mesta znašal okoli 5 metrov. Analize pa pokazale, da je imelo nebesno telo iz katerega izhaja novo Mesto pred 4 milijardami let premer nekaj 100 km. Le to pa se je nato kasneje zaradi udarcev z drugimi asteroidi najmanj trikrat razletelo. Kako točno in kdaj se je to zgodilo še ugotavljamo.

Povezava do baze organizacije The Meteoritical Society, kjer lahko vidite vpis in še več podatkov o meteoritu Novo Mesto: https://www.lpi.usra.edu/meteor/metbull.php

Znanstvene raziskave meteorita še aktivno potekajo. Pred kratkim so se vsi trije kosi meteorita vrnili z analiz kratkoživih radioaktivnih izotopov na Dunaju. Obdelava teh podatkov še poteka. Sledile pa bodo med drugim še analize žlahtnih plinov. Potekajo tudi analize notranje strukture meteorita z rentgensko mikrotomogarfijo – metodo, ki je analogna CT preiskavi, ki se uporablja za preiskave bolnikov v medicini.

Znano pa je tudi, da se je večino začetne mase meteoroida (80 ton) ohranili samo v obliki enega velikega fragmenta z maso nekaj 10 kilogramov. Zato vzporedno potekajo modelski izračuni mesta padca tega kosa, na podlagi katerih bomo predvidoma sredi poleta organizirali naslednjo serijo iskalnih akcij, na katerih ga bomo (upam) našli. Rezultati vseh opravljenih analiz bodo predvidoma objavljeni v ugledni znanstveni reviji Meteoritics and Planetary Science.

*Avtorji klasifikacije meteorita:
Bojan Ambrožič, mag. inž. geol., CO Nanocenter / Institut “Jožef Stefan”
dr. Miloš Miler, Geološki zavod Slovenije
dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije
dr. Ludovic Ferriere, Naturhistorisches Museum Dunaj
dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije