Oh, kako sem že sit te dolge zime in mraza. Zato sem se ob prvi letošnji priliki odpravil na slovensko obalo se naužit Sonca in višjih temperatur. Glede na to kakšna gneča je bila ob morju, pa je očitno imela podobne namene “polovica Slovenije”. Nikomur ni bilo žal obiska, saj je bilo vreme naravnost čudovito. Celo tako, da sem dobil prve letošnje opekline.
Avto sem pustil v Kopru. Potem pa sem ob obalni cesti, ki je sedaj spremenjena v kolesarsko/peš pot, odtekel proti Izoli. S Simonovega zaliva sem se povzpel na vrh Strunjanskega klifa. To je brez dvoma najlepši del slovenske obale. Po taki poti bi lahko tekel ure. Pa žal ne gre, ker je obala tako kratka. V Mesečevem zalivu je bilo ogromno turistov. Kopal pa se ni nihče. Z Belega križa sem se spustil v Strunjan. Nato pa sem po prečni poti nadaljeval do Pacuga in se po Klancu ljubezni spustil v Fieso. Od tu pa je bilo do Pirana le še lučaj. Piran je bil nabito poln s turisti. Prazen prostor v gostilni ali baru ste tu lahko le za manj iskali.
Ob obali sem nadaljeval še do Portoroža. Nato pa sem se nazaj v Koper vrnil po trasi nekdanje železnice Parenzane. Najbolj atraktiven del te poti je prav gotovo 550 m dolg predor Valeta. Vendar je bil tudi preostal del poti čudovit. Predvsem je bilo lepo teči po Strunjanski dolini, kjer na poljih že cvetijo češnje! Edino le na čase je bilo na poti toliko kolesarjev, da je bilo že skorajda nevarno. Na koncu se je nabralo čudovitih 36 km poti, ki so mi minili kot bi trenil.
Arhiv podobnih tekov:
Bojan Ambrožič 
Beli Križ je med Piranom in Portorožem. Verjetno misliš beli križ (dejansko bel, velik križ) na vrhu strunjanskega klifa. Tisto je pa kar strunjanski križ 🙂
Drugače pa lep tek. Predvsem tisti deli, ki niso po asfaltu…
Všeč mi jeVšeč mi je