Učka trail 42km, 2017

Učka trail je 42 km dolg gorski maraton s 1900 m vzponov in spustov, ki poteka po pogorju Učke. Progo sem poznal, saj sem jo (v obratni smeri) za trening pretekel že lani. Trenutno sem v kar dobri gorsko-tekaški formi. Žal pa od srede julija do danes nisem nisem naredil niti enega samega treninga daljšega od 20 km. Zato sem vedel, da imam premalo vzdržljivosti za celoten maraton. Torej bom najbrž proti koncu proge zelo trpel.

Štart teka je bil na plaži v vasi Mošćenička Draga. Ker so istočasno začeli še tekmovalci v teku na 16 in 31 km, je bil prvi kilometer zelo hiter. Potem pa so se začel zloglasni odsek s 722 stopnicami. To je edini zares strm del proge. Iz zelo hitrega teka se je tempo umiril zgolj na glasno sopihanje večine tekmovalcev. Meni je to zelo ustrezalo, saj sem se na tem delu iz začelja prebil povsem v ospredje.

21427209_10214096766522196_8929333881356507148_o — Na štartu tekme z Grmadarji

Od vrha stopnic, kjer stoji kapelica, do vrha Učke se pot stalno vzpenja. Vendar je klanec dovolj položen, da se ga da skorajda v celoti preteči. Noge sem imel odlične in sem užival, saj nisem tekel na polno. Moral sem hraniti moči, saj bo tekma še dolga. Na četrtem kilometru sem se prebil na tretje mesto. Težava je bila le ta, da sem bil od tu dalje do cilja sam na progi. Le na odseku čez hrib Perun sem tekel skupaj s Sebastjanom Zarnikom, ki je sicer tekmoval na krajši progi.

Na celotni tekmi so bile samo štiri okrepčevalnice. Zato je bilo potrebno večino pijače in hrane nositi ves čas s seboj. Večina tekmovalcev se je odločila za nahrbtnik z bidoni. Sam pa sem ravno na tej progi testiral tak nahrbtnik in ugotovil, da me pri teku močno ovira. Zato sem se odločil za tekaški nahrbtnik s camelbakom. Tak nahrbtnik me ne ovira. Problem pa je, da je na tekmi meh za pijačo preveč zamudno polniti. Zato sem se odločil da začnem tekmo z enim litrom izotonika. Ostalo tekočino pa bom nadomestil na okrepčevalnicah.

V zadnjih kilometrih

Čez drn in strm

Na vrhu Učke

Na prvi okrepčevalnici na Mali Učki sem se zadržal kar predolgo (skorajda minuto), ker sem bil že res lačen (moj zajtrk pred tekmo ni bil dovolj obilen). Na ostalih okrepčevalnicah pa sem spil po dva kozarca kokakole in takoj odbrzel naprej. Velike potrebe po pijači tudi ni bilo, saj zaradi oblačnega vremena ni bilo vroče. Na koncu tekme mi je v mehu ostalo ravno še za tri požirke pijače.

Prva okrepčevalnica

Mala učka

Na vrhu meglenega Vojaka (vrha Učke), se je začel 27 km dolg spust proti cilju. V prvem delu proti Poklonu je bil spust zelo zahteven zaradi blata na že tako gladkih skalah. Na spustih sem ponavadi med najslabšimi tekmovalci. Zato sem samo čakal kdaj me bo kdo prehitel. Potem pa malo pred Poklonom presenečeno izvem, da zaostajam samo dve minuti za Marjanom Zupančičem na drugim mestom. Od Poklona dalje je spust položnejši in manj tehnično zahteven. Gnal sem se navzdol kolikor sem upal.

Skok v morje, ki je imelo še 22 °C

Zasluženo kopanje v morji po tekmi

Mošćenička draga

Naslednjih 10 km proga poteka z manjšimi vzponi in spusti po gozdu. Sedaj že dve uri nisem srečal niti enega tekmovalca. Počutil sem, da sem čisto zapuščen. Posledično mi je verjetno tempo nekoliko padel. Po tridesetem kilometru pa so zaradi premalo treninga, noge postale tudi trde in utrujene. Malo pred Lovransko Drago me dohiti Primož Šenk. Z njim sem se boril potem še kakšen kilometer – vse do naslednjega spusta, kjer sem si sedaj v paniki, da bom izgubil tretje mesto, zvil gleženj. Naslednjih nekaj minut potem v gležnju nisem imel nobenega občutka. Stopalo se je zdelo ločeno od preostale noge. Primož pa je pobegnil naprej.

Na koncu sem zasedel absolutno četrto mesto in tretje mesto v kategoriji

Zmagovalke

dav

Zadnjih 10 km do cilja je ravnih in tehnično nezahtevnih. Potrebno je bilo edino teči zelo hitro. Po kakšnem kilometru, ko sem se izkopal iz krize mi je to tudi uspelo. Žal pa je bilo to nekoliko prepozno. Tako sem na koncu s časom 4 h 43 min zasedel četrto mesto. Zmaga pa je šla Anžetu Šenku, ki je s časom 4 h 1 min postavil nov izjemen rekord proge. Samo pomislite koliko tekačev za poln Ljubljanski maraton, ki je povsem raven, potrebuje več kot 4 ure.