Red Bull 400 Planica 2017

Ko je bila leta 2012 v Planici prvič organizirana tekma RedBull 400 sem bil prepričan, da gre za enkraten dogodek. Vendar se je izkazalo, da se ne bi mogel bolj zmotiti. V petih letih se je ta nova disciplina gorskega teka izjemno dobro prijela. Sedaj je v svetovno serijo RedBull 400 vključenih že kar 14 smučarskih skakalnic po vsem svetu. Letos je v Planici padel še rekord po udeležbi, saj je nastopilo več kot 1000 tekačev in tekačic. Tako je bilo za pričakovati, da se bo letos potrebno že kar potruditi za uvrstitev finale, saj neposredno v finale iz vsake izmed osmih kvalifikacijskih skupin napreduje samo 5 najboljših tekačev ter še 30 najboljših po času. Torej bo v moškem finalu nastopilo samo 70 tekačev izmed ca. 750 na štartu.

To je bil že moj četrti nastop v Planici. Zaradi slabega vremena (nalivov in dežja) ter prehlada cel teden prej nisem nič tekel. Na sami tekmi pa je bilo vreme kot iz nočne more. V Planici se je cel dan močno zlival ledeno mrzel dež. Še dobro da je bil odprt Olimpijski športni center, kjer smo se lahko vsaj malo pogreli. Prireditveni šotor je namreč zalila voda. Zato sem pričakoval da bo na skakalnici zelo drselo.

Doslej sem vedno obral taktiko, da sem tekel točno po sredini doskočišča skakalnice, kjer je vsaj teoretično najkrajša pot. Vendar mi je tu vedno zelo drselo. Potem pa sem od Matjaža Mikloše izvedel, da se je treba držati skrajne desne strani proge. In res je na desni strani skakalnice tako dobro shojeno, da je že skoraj nastala pot. To pa pomeni da ni več treba plezati po strmi travi, ampak proga bolj spominja na klasični tek po stopnicah. Zato sem v kvalifikacijah res užival in brez enega samega zdrsa premagal hrbtišče. Ko sem opazil, da vodim, sem popustil. In tudi ostali so nehali teči, saj je bilo potrebno varčevati moči za finale. Sledil je vzpon po naletu skakalnice, kjer je zaradi strmine ves čas nasproti curljal potok vode. Brez težav sem zadržal vodstvo v svoji kvalifikacijski skupini in se uvrstil v finale.

dav
Gasilska štafeta

Časa za uživanje ni bilo, saj me je takoj zelo zazeblo, ker sem bil premočen do kože. Zato sem skorajda zavidal vsem tistim, ki jim ni bilo potrebno teči še v finalu. Tudi v času finala se vreme ni še nič izboljšalo. Še vedno je lilo. Le konkurenca je bila tokrat vsa na mestu. Vedel sem da tu ne bo šale. Začetek se mi je zdel presenetljivo počasen. Potem pa so favoriti zadeve postavili na svoje mesto. Vsi najboljši so seveda tekli po potki na desni strani skakalnice, kjer je res neprimerno lažje, kot kjerkoli drugje. Zato je tu nastala kar gneča. Tekma pa se je potem odločila na naletu skakalnice, kjer sta se za zmago udarila Nejc Kuhar in Luka Kovačič. Na koncu je bil Luka v finišu za odtenek močnejši in dosegel nov rekord proge: 5 min 4 s.  Sam pa sem končal na 14. mestu, s časom 6 min 23 s, kar je bilo le 9 s hitreje, kot sem tekel v kvalifikacijah in do sekunde enako hitro kot sem tekel leta 2015. Sem očitno preveč v ultraških vodah zaradi česar brez težav kar nekaj časa držim nek srednje močan ritem. Ne uspe se mi pa povsem pokuriti do konca.

  • Naslednja resna tekma, ki jo planiram bo tek na 632 m visok nebotičnik Shanghai Tower v Šanghaju na Kitajskem. Na tekmo pa nameravam odpotovati le v primeru, če uspem pravočasno dobiti sponzorja, ki bi mi pokril vsaj polovico stroškov. Si pa zelo želim udeležbe na tej tekmi, saj bo šlo za nov rekordno dolg tek po stopnicah, znotraj druge najvišje zgradbe na svetu.
šangaj
Moj naslednji projekt bo najverjetneje tek po stopnicah na 632 m visoki Shanghai Tower v Šanghaju, 26. novembra 2017. Držite pesti, da mi uspe uresničiti zastavljen projekt. Hvala! 🙂

ARHIV:

Lep gorsko-tekaški pozdrav

7 comments

  • Praviš, da si popustil, ko si v kvalifikacijah videl, da vodiš?! Mogoče res..za korak, dva in čisto nič več. Bo bolj držalo, da si pač hotel zmagati, a ne?! Nauči se kaj, na primer od Aliča, ki je tekel s teboj v skupini, pa bi videl kako se pametno tekmuje. Simon je tekel v kvalifikacijah 6:57..ves čas lepo nadzoroval situacijo, v cilj prišel tretji. No v finalu je tekel 5:39..in to je primer, kako se dirka. Če bi ti res popustil v kvalifikacijah, bi bil sposoben v finalu 6:00-6:05..verjemi. Lep pozdrav in vzemi to kot nasvet in ne kot grajo. Seveda pa čestitke za odličen rezultat in res fajn blog, ki ga redno prebiram.

    Všeč mi je

  • Treba pa je pod črto povedat da so bili za tek res grozno slabi vremenski pogoji in da mi je zaradi tega zelo žal, da sem se tekme sploh udeležil. V takem vremenu laufat je po mojem mnenju bedarija.

    Všeč mi je

  • Čestitke in naprej na Kitajsko.Pozdrav!

    16. sep. 2017 18:24 je oseba “Bojan Ambrožič” napisala:

    > Bojan Ambrožič posted: “Ko je bila leta 2012 v Planici prvič organizirana > tekma RedBull 400 sem bil prepričan, da gre za enkraten dogodek. Vendar se > je izkazalo, da se ne bi mogel bolj zmotiti. V petih letih se je ta nova > disciplina gorskega teka izjemno dobro prijela. Sedaj je ” >

    Všeč mi je

  • Pa si resno se enkrat upas na Kitajsko kr tako? 🙂 ti bi bil dober na GWM (great wall marathon), ki je vsako leto aprila… 900vm v 42km, res pa da mogoce malo premalo visincev zate. Letos je zmagal en poljski gorski tekac s casom pod 3h15m. Trasa ima dramaticen zacetek in konec, vmes je pa rahlo dolgcajt. Pa vroce je bilo letos, 35c+

    Všeč mi je

    • Seveda si upam. Najkasneje v sredo izvem, če bom lahko šel ali ne. Če dobim finance, ni nobenega dvoma ali grem ali ne. Tudi GWM bi šel. Hvala za idejo! Meni vročina in vlaga zelo pašeta. Ne maram pa mraza in dežja, kot je bilo včeraj v Planici.

      Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s