16. Evropsko prvenstvo v Gorskih tekih, Velika planina

Po sedmih letih je Velika planina zopet gostila veliko tekmovanje. Leta 2010 je tu potekalo 26. svetovno prvenstvo (SP) v gorskih tekih, letos pa je bilo na vrsti evropsko prvenstvo. Organizator pa je ostal isti – Klub gorskih tekačev Papež.

Za uvrstitev v reprezentanco se letos nisem potegoval, saj sem se v tem obdobju intenzivno pripravljal na SP v teku po stopnicah. Poleg tega pa v resnici tudi ne bi imel nobenih možnosti za uvrstitev za v reprezentanco. Tekma na Kitajskem je na mojo veliko razočaranje odpadla. Forma in motivacija do treninga pa sta mi ostala. Tako sem se odločil da nastopim na tekmi Open race pred uradnim začetkom Evropskega prvenstva. To je bila moja prva resna tekma v gorskem teku po več kot dveh letih.

Tekaška proga je bila zelo podobna tisti po kateri smo tekli že leta 2010. Le da je bila le ta nekoliko daljša na začetku (štart pri Eco resortu) in na koncu, kjer smo tekli malce bolj na okoli preko celotne Velike planine. Kljub gorskemu maratonu pred le tednom dni, sem imel odličen občutek v nogah. V prvih kilometrih sem z lahkoto držal tempo Jakše in Bečana. Potem pa sta mi ušla naprej na vzponu na sv. Primož. Od tu dalje sva tesno skupaj tekla skupaj z Lukom Miheličem. Na sv. Primoža sva pritekla v času 27 minut.

Od tu dalje sva se nekaj časa borila za vsak meter proge. Vendar mi je Luka na najbolj strmem delu proge (pod Pirčevim vrhom)  ušel. Po eni strani je to zame predstavljanje pravo olajšanje, saj daleč za mano ni bilo nikogar in sem tekel lahko res sproščeno. Tako sem naslednjih 5 km do cilja tekel brez pravega napora. Žal pa sem zato odtekel nekoliko slabši čas (1 h 16 min 46 s), kot sem si ga želel. Tekel sem kar 9 minut slabše kot pred sedmimi leti. Vendar bi bilo potrebno vsaj 5 min od tega časa pripisati nekoliko daljši progi. Tekma je bila organizirano perfektno, tako kot se za Papeževe tekme že spodobi. Open race je sicer dobil Timotej Bečan s časom (1:10:59), kar bi pomenilo, da bi bil tretje uvrščen med našimi reprezentanti. Sam sem bil na Open raceu četrti, na Evropskem prvenstvu pa bi bil petdeseti. Med ženskami je Open race zelo prepričljivo zmagala Jasmina Jelovšek (1:28:09), ki se je sicer uvrstila v Slovensko reprezentanco, a zanjo ni želela nastopiti.

Potem pa je prišel na vrsto čisto pravi gorsko-tekaški spektakel. Navijači smo zavzeli največjo strmini, 300 m pred ciljem, kjer smo pričakali najboljše gorske tekače in tekačice. Mladinke (junior women) so tekle slabo polovico moške proge. Zato so bile v cilju prve. Zmagala je Nemka Lisa Oed (23:16) pred Turkinjo Bahar Atalay in Romunko Andro Doroftei. Zaradi birokratske napake žal nismo imeli slovenske predstavnice na tekmi. Mladinci in članice so tekli enak progo: in sicer na Veliko planine s približno polovice vzpona na sv. Primoža. Med mladinci je zmagal Turek Abdülselam Bingöl (48:36). Med članicami pa se je zgodilo prvo večje presenečenje. Po desetletju popolne dominance Avstrijke super šamiponke Andree Mayr, je naslov Evropske prvakinje osvojila Maude Mathys (49:30) pred Britansko Tunstall, medtem ko se je Mayrjeva (vidno razočarana) morala zadovoljiti šele s tretjim mestom. Mayrjeva je pred sedmimi leti na Veliki planini postala tudi Svetovna prvakinja. Najboljša naša pa je bila Mateja Kosovelj na odličnem četrtem mestu. V odsotnosti Kosoveljeve in Krkočeve se je tokrat med Slovenkami najvišje uvrstila Klementina Lemut; zasedla je 41. mesto.

Prihod mladink, članic in članov proti cilju (posnetek sem v živo prenašal prek Facebooka)

Vrhunec vrhunca prireditve je bila seveda moška tekma, kjer je bila konkurenca pri vrhu najbolj zgoščena. Favorit je bil Turek Ahmet Arslan. Vendar se je izkazalo, da je bilo letošnje Evropsko prvenstvo – prvenstvo presenečenj. Zmago je odnesel Italijan Xiavier Chevrier s časom 1 h 2 min 51 s, kar je 7 minut slabše, od zmagovalnega čas Eritrejca Gashazhija izpred sedmih let. Italijanu sta sledila Portugalec Luis Saraiva in še en Italijan Francesco Puppi. Arslan je bil v cilju šele dvajseti, zgolj eno sekundo pred najboljšim našim tekačem – Miranom Cvetom.

Tekma je res uspel. Zaradi čudovitega vremena sem užival tako v tekaški, kot tudi v navijaški vlogi. Čestitke Papeževim za še eno vrhunsko izpeljano prireditev in pa lep pozdrav do naslednjih gorsko-tekaške prireditve.

Bojan Ambrožič

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s