“Dobrodošli v Dolini pod Poncami, ” je fraza vsako, ki jo vsako leto s ponosom poslušamo v mesecu marcu. Seveda gre za Planico, dolino, ki je dolina na eni strani obdana z Mojstrovkami na drugi pa z Martuljškimi Poncami. Le te ne gre menjati z Reteškimi Poncami, ki ležijo v Martuljškem pogorju.
Za vzpon na Ponco, sem se odločil zaradi priprav na Redbull 3K, tekmo s 3000 m višinske razlike. Razdalja je enaka kot na Teku na Grintovec (10 km). Le da je tu 1000 m višinske razlike več. Skratka zelo strmo bo. In tudi pot na Srednjo Ponco je ves čas izredno strma. Vzpon se začne kakšnih 200 m za Domom v Tamarju. Potem pa pot poteka bolj ali manj naravnost navzgor po pobočju. Kljub temu da prehodimo/pretečemo velik del poti se zdi da smo še vedno le tik na Domom v Tamarju. Na začetku pot poteka mimo večje skalne votline. Potem pa se dolgo časa nadaljuje navpično navzgor skozi gozd. Sledi strm vzpon ob jeklenici. Nato pa se pot rahlo položi in se pomika proti desni. V zadnjem delu pa nas spet čaka naporn in zelo strm vzpon do vrha gore.
Če je pot ves čas strma in napeta, je vrh gore presenetljivo raven in prostran. Z vrha je mogoče prek Planiške škrbine nadaljevati naprej na Visoko Ponco (2274 m). Vendar se sam za to pot nisem odločil, saj sem bil odločno preutrujen od tekme, ki sem jo imel dan prej. Poleg tega sem se na goro vzpenjal sredi dneva, ko je bilo Sonce skorajda točno na glavo. Zato ni bilo nobene sence, kamor bi se umaknil. Vročina pa ob brezvetrju tudi na vrhu gore ni popustila. Vendar sem si na koncu privoščil ohladitev v bližnjem slapu Nadiža
Bojan Ambrožič 