Bela Piramida

Logarska dolina je tako zelo od “sveta” odmaknjena dolina, da se zelo poredko zgodi, da jo obiščem. Zato sem bil vesel, da je AO Železničar prav tu, natančneje na Okrešlju, organiziral tečaj zimskih alpinističnih tehnik. Na turo smo se odpravili v soju čelnih luči že v petek popoldne. Zato smo lahko cel naslednji dan posvetili tečaju zimske vrvne tehnike in lavinskih tehnik.

Identičen tečaj, na drugem alpinističnem odseku, sem opravljal že pred desetimi leti. Ponovitev mi je zelo koristila, saj so v desetih letih nekatere tehnike napredovale oz. so se spremenile. Na primer za prerez snežne odeje se je uveljavila CT metoda, ki počasi izpodriva Norveško metodo.  Med lavinske tehnike sodi tudi uporaba lavinske žolne. Nad tem segmentom sem še najbolj razočaran v smislu kako zelo malo so po tehnični plati napredovale lavinske žolne. Pred desetimi leti so bile v večini v uporabi analogne žolne, ki so bile za povprečnega planinca prezahtevne za uporabo. Danes imamo digitalne žolne, ki omogočajo lažje in hitrejše iskanje zasutih. Še vedno pa so žolne, če jih primerjamo z mobiteli v desetih letih zelo malo napredovale in so še vedno zelo neumne naprave. Njihova cena pa ostaja vrtoglava, kar marsikoga odvrača od nakupa. Žal trenutno ni niti ene tehnike, ki bi bodisi zagotovila preživetje v snežnem plazu bodisi s 100 % gotovostjo napovedala sprožitev snežnega plazu. Kdor jo bo izumil bo najbrž postal milijonar. Stavek, da je največjega slovenskega strokovnjaka za snežne plazove, ubil ravno snežni plaz, pa pove vse. Previdno!

In v tem duhu smo se naslednji dan odpravili na turo. Naša naveza se je odpravila v smer Bela Piramida (III/II, 300 m) v Turski gori. Vstop v smer leži samo 20 min hoje od Frischaufovega doma na Okrešlju. Kljub temu nas je prehitela že cela množica navez. Vstop v smer predstavlja precej položen skalni žleb, ki se kmalu razširi na široko pobočje. Nato pridemo do najstrmejšega dela smeri, ki je po strmini enak, a krajši, kot Lenuhova grapa v Begunjščici. Na vrhu tega dela poteka prečnica v desno. Nato pa smer po plitvem žlebu pripelje do sedlca, kjer je vrh smeri. Tu stoji Bela Piramida – to je zanimiv skalni stolp s skalo rahlo nenavadne barve. Barva in oblika stolpa sta posledica preperevanje dolomitne kamnine.

Z vrha smeri smo nadaljevali po Tchadovi smeri proti vrhu Turske gore. Na vstopu v Tchadovo je bilo treba preplezati 10 m visok slap, ki se je iztekel v daljše zasneženo pobočje. Smer se je nato prek škrbine spustila na greben, po katerem smo prišli zopet pod steno. Tu smo ugotovili, da nimamo dovolj opreme (beri dovolj dolge vrvi) za nadaljevanje plezanja in smo sestopili nazaj po isti smeri.

 Hvala inštruktorjem za dobro organizacijo ture in vsa njihova znanja

Bojan Ambrožič

3 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s