Kako se obleči za tek pozimi?

Rad imam tek, ker je v osnovi to najbolj preprost šport. Obujem superge in grem! Žal to velja samo poleti. Pozimi pa predpriprava na tek zahteva veliko več premisleka v smislu kako se obleči, da nas ne bo zeblo? Pravkar začenjam že svojo 13. tekaško sezono. Zato lahko rečem, da imam že ogromno izkušenj. Pa še vedno se mi relativno pogosto zgodi, da se oblečem bodisi preveč bodisi premalo.

Sam se ukvarjam še z gorskim tekom, kar pravila oblačenja dodatno zakomplicira. S turo ponavadi začnem v dolini, kjer je bolj toplo, kot na vrhu  hriba na katerega tečem. Temperaturna razlika med dolino in hribom je seveda stvar dnevne vremenske napovedi. Vendar se pogosto ravnam po preprosti oceni, da temperatura zraka pade za 0,65 °C na 100 višinskih metrov. Če na primer tečem iz Krme na Triglav, kjer je višinska razlika 1930 m, lahko pričakujem, da bo na vrhu Triglava kar 12 °C hladneje, kot pri avtu v Krmi. To je ogromno oz. toliko, da to zagotovo pomeni, da bom moral v svoj tekaški nahrbtnik stlačit najmanj en dodaten kos toplih oblačil. Enako velja z vetrom. Višje v hribih ponavadi veter piha hitreje, kot v dolini. Veter pa še dodatno znižuje občutek temperaturo.

Eden redkih slučajev, ko se mi je zgodilo obratno: da sem začel na visoki nadmorski višini in da sem se med turo spuščal, je bilo med mojim obema obiskom Grand Canyona v ZDA. V obeh primerih sem s turo začel na robu kanjona na višini 2400 in sem se nato spustil na dno kanjona, ki je na višini 800 m. Na začetku ture je bilo prijetnih 15 °C. Na dnu kanjona pa je temperatura presegla 40 °C. Najvišja temperatura, ki sem jo doživel doslej je bila 49,5 °C na točki Bad Water v Dolini smrti. Vendar pri tej temperaturi nisem tekel. Najvišja temperatura pri kateri sem tekel je bila 46 °C na območju sipin Mesquite Sand Dunes, prav tako v Dolini smrti. To zagotovo ni bila najboljša ideja, saj sem se komajda privlekel nazaj do vode in avta. Kako je temperatura vplivala na moj organizem si lahko ogledate v naslednjem videu:

Najnižja temperatura na kateri sem doslej bič je bila točno – 50 °C v laboratoriju Inštituta za znanostih nizkih temperatur Univerze Hokkaido na Japonskem. Seveda tu nisem tekel. Se pa temperature v naših hribih dokaj pogosto spustijo pod – 20 °C.

Med tema dvema temperaturnima ekstremoma je cela kopica bolj “normalnih” temperatur. In ker kot sem omenil že na začetku, me temperature še vedno kdaj pa kdaj zmedejo, sem si ustvaril posebno lestvico kako se obleči glede na različne temperature. Opozarjam, sem med bolj zmrznjenimi.

  • Več kot 30 °C: dres, zaščita za Sonce, tečem brez nogavic
  • od 20 do 30 °C: dres, tečem brez nogavic
  • od 15 do 20 °C: kratka majica in kratke hlače, tanke nogavice
  • od 12 do  15 °C: kratka majice in kratke hlače ter trak na ušesih, tanke nogavice
  • od 10 do 12 °C: majica z dolgimi rokavi, kratke hlače, trak na ušesih, tanke nogavice
  • od 8 do 10 °C: majica z dolgimi rokavi, 3/4 tekaške pajkice, trak na ušesih, nogavice
  • od 5 do 8 °C: majica z dolgimi rokavi, tanek flis, dolge tanke tekaške pajkice, kapa, nogavice
  • od 3 do 5  °C: majica z dolgimi rokavi, flis, srednje debele tekaške pajkice, kapa, tanke rokavice, debele nogavice
  • od 0 do  3 °C: majica z dolgimi rokavi, flis, debele tekaške pajkice, kapa, srednje tople rokavice, debele nogavice
  • od -5 do 0 °C: majica z dolgimi rokavi, flis, debele tekaške pajkice, trak, kapa, srednje tople rokavice, tanke nogavice pod debelimi nogavicami
  • od – 10 do -5 °C: majica s kratkimi rokavi pod majico z dolgimi rokavi, debel flis, debele tekaške pajkice, trak, kapa, srednje tople rokavice, dvojne debele nogavice
  • -10 °C in manj: majica s kratkimi rokavi pod majico z dolgimi rokavi, flis, puhovka, tanke tekaške pajkice pod debelimi tekaškimi pajkicami, trak, podkapa, kapa, debele rokavice, dvojne ali trojne debele nogavice

Daleč najraje tečem v obdobju, ko ne potrebujem posebne tekaške opreme (temperature so nad 15 °C). Le takrat se pri teku počutim svobodno. To obdobje tekaškega udobja imenujem tekaško poletje. Iz zapiskov, ki jih imam za zadnjih 10 let, tekaško poletje v povprečju traja od začetka maja do konca prvega tedna v septembru. To pomeni v povprečju okrog 120 dni oz. eno tretjino leta.

Zgoraj omenjene temperature pa veljajo samo za trening. Pri povečani intenzivnosti teka se telo bolj segreje. Zato se moram manj obleči. Iz izkušenj sem ugotovil, da je 8 °C temperatura pri kateri dosegam najboljše tekaške rezultate. Hkrati je to tudi najnižja temperatura temperatura pri kateri lahko tečem samo v dresu. Pri višjih temperaturah mi v vsakem primeru postane vroče. Pri nižjih pa se moram obleči, kar pa me pri teku ovira. Raziskave kažejo da imajo boljši tekači nižjo idealno temperatura teka. Za najbolj elitne maratonce naj bi bila le ta celo samo 1 °C!

K temi o tekaški opremi tudi sodi tudi diskusija o opremi za tek po snegu. Kako je mogoče da sem zelo zmrznjen človek in da kljub temu pogosto tečem po globokem snegu s tekaškimi copati? Ali me pri tem res nič ne zebe? Ne, me ne in ne uporabljam uporabljam gamaše in copatov iz gore-texa.  “Skrivnost” je da pozimi tečem po snegu z istimi tekaškimi copati kot poleti Razlika je le v tem, da za tek v snegu obujem po dva, včasih celo tri pare debelih nogavic. Od tega uporabim ene daljše (dokolenke), ki jih obujem čez tekaške pajkice.

26231569_10215623833772605_1868188289876247772_n
Dokaz da le nisem najbolj zmrznjen človek na svetu, Dolina smrti, temperatura 40  °C

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.