Grosse Sandspitze

Lienški Dolomiti so gorska skupina v Ziljskih Alpah (nem. Gaitaler Alpen), ki leži na geografskem prehodu med Dolomiti in Visokimi Turami. Cilj današnje ture je bila ferata Panorama klettersteig na goro Groβe Sandspitze, ki je z višino 2770 m tudi najvišji vrh gorstva.

S turo smo začeli pri koči Lienzer Dolomitenhütte (1620 m). Do sem iz vasi Tristach pripelje gorska cesta za katero zaračunavajo cestnino (8 €). S parkirišča pri koči smo nadaljevali proti koči Karlsbader hütte (2261 m). Tudi do te koče se lahko nadaljujemo po makadamski cesti. Možno pa se se je do koče povzpeti tudi po vzporedni planinski poti, ki poteka nekoliko nad cesto. V bližini koče leži čudovito jezero Laserzee.

Za kočo smo nadaljevali levo proti vstopu v ferato Panorama klettersteig. Dostopa do ferate pa je od koče še vsaj eno uro hoje, saj se je najprej treba povzpeti skorajda na sedlo med Laserzwandom (2614 m) in Roter Turmom (2600 m). Vendar pozor ne pojdite čisto do sedla, saj se pot odcepi desno že kakšnih 30 višincev po sedlom. Pot najprej vijuga po skalnih policah pod Roter Turmom. Pravi začetek ferate pa je šele na sedlu pod vrhom  gore Grosser Laserzkopf. Do sem je iz izhodišča kakšne 4 ure hoje.

Od tu dalje pa smo ves čas v ferati. Pot se zaporedoma povzpne na štiri vrhove (Groβer Laserzkopf, Galitzenspitze, Daumen in nazadnje še na Groβe Sandspitze). Ferata je ves čas zelo lahka (večji del ferate je težavnost okrog B). Le en krajši odsek pod vrhom Daumen doseže težavnost C/D. Kljub nizki težavnosti je treba vzeti v zakup, da je ferata zelo dolga in da v primeru nenadnega poslabšanja vremena ni hitrega pobega z grebena. Zasilni izhod je urejen le v škrbini pod vrhom gore Daumen.

Tokrat se mi zares nismo imeli bati slabega vremena. Prav nasprotno. Boljšega vremena si preprosto ni mogoče želeti. Zato smo celo pot vriskali v čudovitih razgledih na sosednja gorstva Schober, Ankogel in Kreuzeck gruppe. Belo dominanca v razgledih pa sta predstavljala Veliki Klek in Groβer Venediger.

Z vrha Groβe Sandspitze se pot spušča po melišču in skalnih policah nad prepadi. Nato pa se je mogoče do jezera v dolini spustiti po dveh poteh. Leva pot je bolj zahtevna in dalj časa poteka po ferati. Desna pot pa še za kratek čas preči po sklani polici. Nato pa pripelje v škrbino, kjer se spusti v podrto grapo, ki hitro pripelje na melišče. Za konec smo si utrujene noge namočili v ledeno mrzlem jezeru Laserzee.

3 comments

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.