Red Bull 400 Planica 2015

Tek po Letalnici bratov Gorišek je letos potekal že tretjič. Po lanskem premoru, zaradi povečanja skakalnice, smo letos večjo in še lepšo “Velikanko” spet zavzeli gorski tekači. V tej zgodni jeseni oz. poznem poletju se vreme odlično drži. In tudi danes smo imeli za tek zelo prijetno vreme.

Skakalnica je bila nekoliko drugačna kot prej in tudi pravila tekmovanja so bila rahlo spremenjena. V preteklih letih smo v kvalifikacijskih tekih tekli le do odskočne mize. Tisti, ki pa se niso uspeli uvrstiti v finale, pa so lahko do vrha tekli v Finalu poražencev. Marsikomu se zato ni ljubilo še enkrat na štart. Tokrat pa smo že v kvalifikacijah tekli prav do vrha skakalnice. Po pet najboljših iz vsake izmed petih skupin se je uvrstilo neposredno v finale. Poleg tega pa še 50 najboljših po času.

Glede na formo, me je že kar skrbelo za uvrstitev v finale. Hkrati pa sem vedel, da sem v preteklih letih vedno pretiraval v kvalifikacijah, kar me je stalo boljše uvrstitve v finalu. Zato sem se odločil da tokrat zgolj kontroliram položaj. Štartal sem v četrti kvalifikacijski skupini, katere nosilec oz. favorit je bil Simon Alič. Simon je tudi doslej edini tekač, ki je zmagal v Planici.

Sam štart teka me je povsem presenetil. V trenutku sem zaostal in imel občutek da sem pristal prav na repu skupine. Poleg tega pa sem tekel že skorajda na polno. Hrbtišče skakalnice je enako, kot pred prenovo, z maksimalnim naklonom 36 °. Po travi so položene mreže zaradi katerih po eni strani bolj drsi, po drugi strani pa se je enostavno vleči za njih. Nekje proti vrhu hrbtišča je večina tekačev omagala in prebil sem se naprej. Čez položen del hrbtišča in mizo mi je končno steklo. Vmes pa seveda noro navijanje s strani navijačev. Hvala!

Foto: Samo Vidic, http://www.redbull.com/

Sam prehod na mizo je potekal po strmi leseni klančini in ne več po stopnicah, kot v preteklih letih. Tu je bilo tudi edino ozko grlo proge. Tudi zaletišče skakalnic je povsem prenovljeno. Lesene podeste je zamenjal beton z jeklenimi prečkami na katere smo stopali. Razdalja med njimi je bila ravno pravšnja za moj korak. Tek po gumi, ob robu zaletišča, ni bil dovoljen.

V cilju sem bil šesti v svoji skupini s časom 6 min 36 s. Navzdol v dolini smo se zapeljali s žičnico. Še bolj zanimivo pa bi se bilo peljati s “zip linom”, ki so ga uradno odprli ravno danes. Žal je bilo toliko obiska, da nisem prišel na vrsto. Mimogrede polet po zraku nad skakalnico stane 25 €.

Foto: Samo Vidic, http://www.redbull.com/

Finale je bil potem na vrsti šele čez 3 ure. Zato je bilo časa za počitek dovolj. Vmes pa so tekle še štafete, štafete gasilcev in ženske v finalu. Med ženskami je zmagala Antonella Confortola, bronasta iz OI v Torinu v smučarskem teku ter tudi nekdanja svetovna prvakinja v gorskem teku. Sledili sta ji Karmen Klančnik in Petra Miloša.

Foto: Igor Mernik

Nazadnje je bil na vrsti še moški finale. Tu sem se počutil povsem razbremenjen. Sem pa seveda zelo navijal za vse naše najboljše. V Planici se je zbrala prava slovenska udarna ofenziva vertikalnega teka; v postavi Matjaža Mikloše, Nejca Kuharja, Simona Novaka, Roka Bratine in Simona Aliča. Med tujci pa je bil seveda veliki favorit skorajda nepremagljivi Turek Ahmet Arslan.

Boj najboljših (Foto: Igor Mernik)

Foto: Samo Vidic, http://www.redbull.com/

Takoj se je začelo zelo hitro. Ker sem gledal predvsem pod svoje noge, niti ne vem dobro kako se je tekma razpletala. Začel sem odločno. Na največji strmini sem precej izgubil. Potem pa sem začel spret pridobivati. Ko se je hrbtišče začelo polegati, sem dobil občutek da imam prave noge. Več kot očitno pa nisem bil dovolj močan v strm klanec.

Foto: Bogo Trontelj

Na mizi sem za kratek čas padel v gnečo. Potem pa sem začel spet pridobivati mesto za mestom. Vršna strmina mi je zelo ustrezala. Spet pa sem imel na svoji strani številne navijače. Med tem je v cilju že slavil Ahmet Arslan (5 min 8 s), pred velikim presenečenjem – Lukom Kovačičem (5 min 12 s) ter Nejcem Kuharjem (5 min 25 s). Sam sem končal na 17. mestu s časom 6 min 23 s. Na vrhu so bile noge tako utrujene, da bi padel okoli, če me ne bi ujeli.

Foto: Samo Vidic, http://www.redbull.com/

Zagotovo gre za enega lepših občutkov, ko prideš na vrh skakalnice in je vsega konec. Kmalu za tem se je že pojavilo vprašanja: “Kdaj gremo spet?” Oh, le kdo bi razumel nas gorske tekače…

REZULTATI kvalifikacij, finala, štafet: http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?IDtekme=2824&tip=E

FOTO Igor Mernik: https://www.dropbox.com/sh/32sev7uu8ysmebv/AAClcbODpbU1DTxpMCoUIkLZa?dl=0

ARHIV