Cortina trail je 48 km dolg gorski maraton, ki poteka v Dolomitih okoli Cortine d`Ampezzo. Maraton je na sporedu vsako leto v juniju, en vikend po Gorskem maratonu štirih občin. Tokrat pa sva se z Maražem odločila da ga pretečeva za trening. Podobno kot sva že tekla traile na Kanarcih, je tudi ta enostavno preveč lep, da bi ga tekla na tekmi, kjer ni časa za razglede in za uživanje.
Na pot v Dolomite sva se odpravila v petek popoldne. Prespala pa sva v kampu Olympia v bližini Cortine, saj so hoteli trenutno, na višku poletne sezone, predragi. Najcenejša nočitev v hotelu bi stala vsaj 5-krat toliko kot prenočevanje v šotoru.
Od kampa do trase traila sva imela najprej dva kilometra teka po gozdni poti. Nato pa sva nadaljevala vseskozi po progi. V prvih kilometrih se pot po gozdni cesti povzpne za 500 višinskih metrov. Potrebno je povedati, da že sama Cortina leži na višini kar 1200 m. Za tem pa sledi nekaj nekaj kilometrov zelo položnega spusta. Nato pa pot pripelje v čudoviti dolino Travenanze, ki leži globoko ukleščena pod pogorjem Tofan. Pot se naslednjih 8 km položno vzpenja do škrbine Col dei Bos (2331 m). Nato se po mulatjeri pot spusti v dolino pod prelazom Falzarego. Tu pa se je oprl čudovit pogledam na kraljico Dolomitov – Marmolado.
Por preči prometno cesto pod Falzaregom in se na drugi strani nadaljuje strmo v breg mimo znamenitih skalnih stolpov Cinque Torri vse do koče Averau (2413 m). To je najtežji in najbolj strm klanec na progi. Nadaljevanje proti prelazu Giau (2236 m) je spet zelo položno. Kilometri pa se počasi začnejo vleči, saj se pot od prelaza strmo vzpne še na dva sedla višja od 2000 m (Forcella di Giau in Forcella Ambrizzola). S zadnjega se končne odpre pogled na cilj v Cortini.
Od tu je do konca še 13 km spusta. Ta je sprva tehnično lahek in poteka mimo gorskega jezera Federa. Potem pa vsaj 10 km poteka po gozdu, blatu in koreninah. Nazadnje pa seveda skozi Cortino. Temu sva se midva izognila, saj nisva hotela teči nazaj do kampa po prometni cesti. Zato sva raje spet zavila v breg. Tako se je na koncu nabralo 50 km poti s 3000 m višinske razlike.
Na koncu lahko rečem da gre za res lepo pot, ki tehnično ni preveč zahtevna. Od tekača veliko volj zahteva hitre noge, kot moč v nogah. Pri teku pa se pozna tudi relativno visoka povprečna nadmorska višina proge.
Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
One comment