Veliko Špičje in Dolina Triglavskih jezer

Veliko oz. Lepo Špičje je po mojem mnenju, brez konkurence, najlepši gorski greben v Julijskih Alpah. Pravi greh je bil da mu navkljub predhodnim obiskom, še nisem namenil pozornosti na tem blogu.

Na to čudovito soboto sem se s kolegom Žigo namenil popravit to krivico. Začela sva pri Koči pri Savici. Najprej sva se v zmernem tempu zapodila na pot čez Komarčo. Kljub počasnemu tempu, je mene hitro zabilo, saj še nisem popolnoma zdrav. Potem pa ko sem se izkašljal, pa je v klanec letelo (skoraj) tako kot je treba. Brez skrbi, kmalu bom nazaj.

Temperature so se hitro višale. Vendar je bila Komarča zjutraj še v senci. Še bolj hladno pa je bilo pri Črnemu jezeru, saj leži na dnu hladne Lopučniške doline. Črno jezero velja za zadnje Triglavsko jezero. Vendar, kot sem že nekajkrat pisal, sploh ne leži v Dolini sedmerih Triglavskih jezer, ampak v vzporedni Lopučniški dolini.

Zaradi hladu in položne poti sva hitro napredovala prek Lopučniške doline v dolino Triglavskih jezer. Tik preden se pot spusti proti Dvojnemu jezeru, se z manjšega hribčka odpre, razgled kot iz razglednic, na Dolino Triglavskih jezer in pa Veliko Špičje nad njim, kamor sva namenjena.

Dolina Triglavskih jezer, Veliko špičje (79)_stitch – kopija (3000 x 1483)
Jezero v Ledvici ali Veliko Triglavsko jezero

Zaradi precej namočenega poletja je Dvojno jezero precej veliko in ni videti na pol usahlo, kot se je že dogajalo v preteklih poletjih. Pri Koči pri Triglavskih jezerih, je bila gneča. Zato sva samo zdrvela mimo. Za kočo pot postane bolj prijetna za tek. Zato sva tempo še malo pojačala. Vseeno sva si vzela nekaj časa za fotografijo, saj je bil res dan popolnoma brez oblačka.

Najbolj je navdušilo Jezero v ledvici, kjer se je na gladini jezera lesketal odsev Velikega Špičja. Mimo Zelenega in Rjavega jezera sva nadaljevala proti Prehodavcem. Na Prehodavcih sem se opremil z novimi zalogami kokakole. Privoščil pa sem se tudi nekaj krepčilnega hitrega počitka, ker se mi je že začelo poznati tritedenska tekaška odsotnost. Med tem so kokakole “prijele” in kmalu sem bil sem spet skorajda popolnoma svež.

Prek zakraselega visokogorskega krasa sva se vzpela na Malo Špičje. Tu se je začel greben Velikega, če hočete Lepega, Špičja, ki ni lepo, ampak je čudovito. Pot je prijazna za tekača, brez kakšnih posebnih zahtevnosti. Ves čas poteka po zahodni strani grebena s čudoviti razgledi na Dolino Triglavskih jezer. Po tej poti bi bilo res zelo škoda hoditi v megli. Midva pa sva imela še vedno nebo brez enega samega oblačka. Le nekaj malega megle je bilo videti v smeri Kamniško-Savinjskih Alp. Zato razgled ni segal samo k nam, ampak tudi na Avstrijske ture. Tako sta višje izza pogorja Jalovca pokukala Veliki Klek in pa Hochalmspitze. Proti zahodu pa se je odpiral pogled na kralja Zahodnih Julijcev- Viš in Montaž. Vmes pa so nama pot popestrili še kozorogi s svojo nevarno igro teka po naprednejših policah na vzhodni strani grebena.

V takih razgledih je pot na vrh Velikega Špičja kar prehitro minila. V Dolino Triglavskih jezer sva se spustila po direktni poti. Pot je na začetku nekoliko zagruščena. Nižje pa se položi in sva lahko nekoliko bolj spustila tekaški korak. Iz vrha Velikega Špičja do Koče pri Triglavskih jezerih (750 višincev) sva potrebovala manj kot 45 minut. Sedaj je postalo tudi vroče. Zato sem se tu še drugič opremil s kokakolami (skupaj sem jih spil na tej turi pet). Potem pa sva čez Komarčo odtekla nazaj proti izhodišču. Statistika poti je na pokazala 28 km s 2200 m višincev v 7 urah.

Sorodni blogi:

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Hi

I have visited Triglav Lakes Valley (in Slovene Dolina Triglavskih jezer) which is without a doubt the most beautiful part of Julian Alps and at the same time of the Triglav National Park. The main attraction of the Triglav Lakes Valley are 7 glacier lakes. All the lakes are easily accessible. However swimming is strictly forbidden due to the environmental reasons.

I have visited Triglav lakes valley many times before. However, this time I have decided to do a nice trail run through entire valley to the Zasavska koča na Prehodavcih mountain hut at the elevation of 2050 m. From that I have traversed to the ridge of a mount Lepo Špičje (2399 m). The name of the mountain could be easily translated to English as “mount Beautiful peaks”. As the name implies from that mountain you get really some stunningly beautiful views. This time the views were even greater due to the superb weather conditions. At the end of the trail GPS clocked 28 km with about 2200 positive meters of an elevation gain. Highly recommended!

Regards,

Bojan

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s