Z jadralnim padalom (vsaj za silo) znam leteti že sam. Nekaj popolnoma drugega pa je skočiti s padalom iz letala. In ker sem skok dobil za darilo, sem bil te priložnosti še toliko bolj vesel. Seveda nisem skočil sam, ampak v tandemu z Matjažem Pristavcem, zelo izkušenem padalcem s 15000 skoki in članom slovenske padalske reprezentance.
Tandemski skoki so potekali na letališču v Portorožu. To mi je bilo zelo všeč, saj je morski ambient zelo lep. Vreme pa smo tudi imeli odlično. Pol ure pred skokom sem dobil padalsko opremo. Potem pa smo počakali na avijon in se odpravili pod nebo.
Zaradi lepega vremena je bil čudovit razgled na Slovensko obalo, ki sem jo pretekel spomladi in pa Kraški rob, kjer sva nazadnje uživala z Ninom. Zaradi gneče na letališču smo bili v zraku še nekoliko dlje. Glede na podatke iz GPS-a sva z Matjažem iz letala izskočili na višini 3110 m. V prostem padu sva s hitrostjo padala 38 sekund vse do višine 1300 m. Končna hitrost pri prostem padu znaša okoli 195 km/h in se jo doseže že po ca. 12 sekundah padanja oz. po izgubi višine 450 metrov. Trenutno je na svetu samo 13 zgradb, ki presegajo to višino in bi ob morebitnem padcu iz njih do tal dosegli končno hitrost.
Med prostem padom se vse dogaja tako zelo hitro, da je skorajda nemogoče misliti: svet se ti v izbruhu adrenalina naglo približuje, orkansko hiter veter pa ti izmaliči obraz. Potem ko se odpre padalo, pa se situacijo umiri. Hitrost padanja pade na okoli 40 km/h, kar je dovolj počasi, da sem lahko izvlekel selfie stick in posnel nekaj fotografij. Vendar je Matjaž začel naglo obračati padalo – tako Ob tem pa je bil ves čas nepopisno lep razgled na morje. Od odprtja padala do pristanka je minilo 4 min 15 s.
Tandemski skok je neopisljivo lepo doživetje. Le v primerjavi z jadralnim padalstvom, je skoka precej hitro konec. Je pa zato samo doživetje precej bolj adrenalinsko.
Lep padalski pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
One comment