Moči na T24 sem hranil predvsem za to, da bi lahko šel plezat v Velo drago. Tod sem bil že dve leti nazaj. Dolina me je očarala s svojimi lepotami. Takrat se s kolegom nisva prav veliko naplezala, ker sva se v kanjonu izgubila v iskanju najvišjega skalnega stolpa – Velikega toranja.

Vela draga z goro Učko v ozadju

Tokrat sva se v Velo drago odpravila z bratom. Vreme je bilo sicer kristalno jasno, a pihala je precej močna burja. Verjetno je prav to odvrnilo večino plezalcev in sva bila v kanjonu skorajda sama.

 Veliki toranj (smer poteka v vpadnica izrazitega kamina)

Na vrhu stolpa

Plezališče je razdeljeno na približno 10 sektorjev, od katerih so samo trije s po več smermi. Prevladujejo smeri težje od 6a. Približno deset smeri pa je tudi lažjih. Po začetnem ogrevanju, sva napadla smer Comici brid (raz) v Velikem toranju. Smer ime seveda po največjem plezalcu med obema vojnama – Emiliu Comiciju. Ocena 6a iz plezalnega vodnika verjetno ni na mestu. Vseeno pa smer kar nekako presneti s svojo težavnostjo. Zaključi se v krajšem kaminu, od koder je še kakšnih 10 m lažjega plezanja do vrha stolpa.

Veliki toranj je edini stolp v celotni dolini, ki ima dovolj prostoren vrh, da je najem mogoče udobno stati. Razgled z vrha je bil čudovit in bi v njem lahko uživala če dolgo, če ne bi bilo tako presneto mraz zaradi burje. Prav tako sva se razgledala po ostalih plezalnih sektorjih. Na stolp sva se takoj za tem povzpela še enkrat po smeri “Istočni brid”, ki v dveh krajših raztežajih ponuja lahko in zelo lepo plezanje.

Kvaliteta skale v plezališču je povsod odlična. Tudi najmanjši oprimki držijo. V težjih smereh pa se pleza po manjših kapnikih. Kjer so stene zasigane, so smeri zelo težke. Užival sem tudi v smeri Motika, ki ima tako dobre “šalce”, kot jih ni niti v umetnih stenah. Nisem si mislil da lahko tudi narava naredi tako dobre oprimke.

Na koncu dneva sva se odpeljala še na Vojak – vrh Učke. Razgled s tod je spet nekaj posebnega, ker je na eni strani morje- Reški zaliv, na drugi strani pa gore. Vendar je bilo zaradi izredno močne burje tu skorajda nevzdržno.

Vrh Učke – Vojak 

Bojan Ambrožič