In še čisto zadnje tekma v tem letu. Prav z gotovostjo lahko to trdim, saj je Kranjska zimska tekaška lega s svojo odlično organizacijo, dobro udeležbo ter s sponzorji že zdavnaj presegal vse okvire treningov.  Danes je bil na vrsti tek na Krvavec.

Štart te tekme je pri spodnji postaje kabinske žičnice. S tem seveda ni nič narobe. Edini problem je v tem da je trenutno smučarsko sezona na Krvavcu v polnem zagonu. V soteski potoka Reka pa ponavadi ni dovolj parkirnega prostora niti za vse smučarje, kaj šele za nekaj dodatnih tekačev.  Mislim da je ravno to eden izmed glavnih razlogov, ki ovirajo razvoj smučišča Krvavec. V izogib težavam s parkiranjem, sem na štart prišel  zgodaj.

Na štartu se nas je spet zbralo kar okrog 60. Nasproti smučarjem smo bili še vedno v veliki manjšini, a vseeno me zelo veseli da se je zimska liga tako lepo prijela. Na Krvavec še nikoli nisem tekel s te strani. Proga mi je bila popolna neznanka, kar mi je bilo samo v dodatno motivacijo. Upal sem samo da bom dobil koga, ki bo tekel približno tako hitro kot jaz, da se ga bom lahko držal.

Prvih 200 m smo v strnjeni skupini tekli po strmi makadamski cesti. Potem pa smo zavili levo navkreber na planinsko pot. Gašper Bregar in Simon Novak sta že pobegnila naprej. Sam pa sem se šele začel ogrevati- tekma je v resnici precej dolga in nima smisla prezgodaj napadati, sploh pa na popolnoma neznani progi. Čez čas se je oblikovala zasledovalna skupina v kateri sem tekel skupaj z Gregorjem Mlakar in Janez Pustoslemškom. Meni je bil v resnici tempo preblag. Vendar zaenkrat še nisem hotel naprej. Tu in tam sem se zgolj za zabavo postavil v vodstvo skupine in potem počakal da me spet ujameta. Lahko rečem da sem delal neke vrste intervale.

Skorajda vsi so tekli s palicami. Sam pa sem se jim spet izognil. Vendar nisem naredil napake, saj proga ni dovolj strma da bi mi palice koristile. Pot se na dveh mestih sicer postavi po konci, a le za zelo kratek čas. Takoj za tem spet preide v “ravnino”. Res prava ravnina na progi je pravzaprav samo ena – kakšnih 300 m, na srečo, saj sem se tu počutil najšibkejši.  Po ca. 25 min teka smo se vzpeli že dovolj visoko da sta se na progi začela pojavljati sneg in led. Drselo je vsem – tudi tistim, ki so imeli palice. Tako smo bili nekaj časa videti bolj baletni plesalci, kot tekači. Vendar se je na srečo vse izšlo brez resnih poškodb.

Po ca. 35 minutah smo pritekli do Zgornje postaje kabinske žičnice. Strmega dela proge je bilo konec. Sedaj nas je čakal le še tek po cesti do snežne Plaže. Začuda sem tokrat z lahkoto preklopil v nov slog teka. Gregor in Janez sta takoj začela zaostajati. Sam pa sem tempu samo še malo dodal. Tek po cesti mi je bil v pravi užitek, saj je bil sneg tako mehak, kot da bi tekel po blazini. Pretečenih tisoč višincev v nogah se mi sploh ni poznalo. V cilju sem bil tretji, s časom 42 min 55 s. Končno sem uspel ujeti tisti pravi tekaški ritem in tekmo dobro odtekel. Tekmo je z odličnim časom 39 min 17 s, presenetljivo zmagal Simon Novak. Drugi pa je bil Gašper Bregar (40 min 45 s).

Na snežni plaži na Krvavcu je bilo bistven bolj toplo kot v dolini. Tudi gneče na smučišču ni bilo take kot sem pričakoval. V preteklosti sem veliko presmučal na Krvavcu in na tak dan še nisem videl tako zelo praznega smučišča. Kljub temu da ni veliko snega, so bile proge videti dobro pripravljen. Verjetno gre razlog za slab obisk iskati drugje – časi so težki in ne more več vsak plačati 29 € za smučarsko vozovnico.

Mi tekači pa smo na srečo dobili brezplačne vozovnice za povratek s kabinsko žičnico v dolino. Hvala! Ponavadi me sestop v dolino še od vsega najbolj utrudi. Danes pa sem ostal skorajda spočit.

• Foto: http://www.facebook.com/media/set/?set=a.10151401535382642.552571.240050787641&type=1
• Rezultati: https://docs.google.com/file/d/0BzkC20RBR-1dWWVzVXdmaWRHU1k/edit?pli=1

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič