Če sem že preživel večino letošnjega leta (ca. 130 dni) v hribih, bi bilo že nenavadno, da ne bi tako tudi zadnjega. Najprej sem imel v mislih tek na Kredarico. Vendar ker gneča ni tisto kar sam iščem v hribih, sem z veseljem sprejel povabilo da zadnji dan leta preživim v  samotnih hribih Fužinskih planin.

Planina Krstenica

Toda tokrat se je tura zame začela zelo zares še veliko prej kot sem to pričakoval.  Cesta iz Stare Fužine na pl. Blato je namreč normalno prevozna le do prvega klanca v dolini Suhe. Že nekaj 10 metrov po klancu navzgor pa postane popolnoma zaledenela. Meni je avto zakopal že po kakšnih 200 metrih, na najstrmejšem delu klanca. Ni mi preostalo drugega kot da avto vzvratno zapeljem ob rob ceste. Avto bomo “rešili” že nazaj grede.

 

Jezersko: Butinarjeva grapa in Sinji slap, 29. 12. 2012

Že tako sem bil pozen. Sedaj pa sem si pridelal še dodatne 4 km dolgočasne hoje po cesti. Poskušal sem si pot skrajšati s tekom. Pa tudi to ni šlo, saj je cesta tako ledena da še hoja (razen ob skrajnem robu ceste) ni bila enostavna. Včasih sem se po tej cesti velikokrat sankal. To je bil užitek! Tokrat bi zaradi ledu šlo morda edino le z bobom.

Ogradi

Glede na  to da je bila celotna dolina pod ledom sem močno upal, da bo zaledenel tudi Slap Suhe. Gre kar  za 80 m visok slap, ki je znan tudi po tem da tvori lehnjak. Dva dni nazaj sem si ogledal Sinji slap na Jezerskem, ki pa je zaradi pomanjkanja ledu ena velika žalost. Žal enako velja tudi za Slap Suhe, ki je za razliko od Sinjca, čisto brez ledu. Za ledno plezanje bo treba počakat na vsaj še kakšen teden mraza.

Pod Prevalskim Stogom s Kanjavcem in Škednjevcem v ozadju

Končno sem se znašel na planini Blato, do kamor se je nekaterim celo uspelo prebiti z vozili. Takoj sem napadel klanec proti pl. Krstenici. Pot proti Krstenici je brez razgledov in zato mi ni preostalo drugega kot da sem si dolgčas premagoval s tekom in hitro hojo. Nisem pa se pozabil ustaviti pri lovski koči, kjer se odpre lep pogled navzdol na pl. Blato.

Na Adamu z Jezerskim Stogom v ozadju

Niso pa se tu lepi razgledi tu končali, saj sem le nekaj minut kasneje že kopal v soncu na pl. Krstenici. Krstenica ni samo najvišja Fužinska planina, ampak tudi ena najbolj slikovitih.  Vredno jo je obiskati prav vseh letnih časih. Poleti se tu pase živina, jeseni v živopisanih odtenkih zažarijo macesni. Pozimi pa Krstenica postane izhodišče za turni smuk z vrhov Fužinskih planin. In prav v te hribe smo bili tudi mi namenjeni.

Zadnji metri vzpona na Jezerski Stog

Prijatelje sem zmotil ravno pri zajtrku. Potem pa smo se skupaj odpravili navzgor po dolini Pod Ogradi, proti vrhovom Fužinskih planin. Na pl. Jezerce je bil tokrat res zamrznjeno jezero (primerno za drsanje). Poleti  pa je običajno samo močvirje. S tod smo se najprej podali navzgor proti Jezerskemu Stogu. Spodaj je bil sneg južen in se je prediral. Višje pa je postal zelo trd. Tako da vzpon na vrh brez derez ni bil mogoč. Vršnih nekaj 10 metrov pa je že skorajda kopnih. Sicer pa pristop na Jezerski Stog tehnično ni zahteven. Tokrat nismo bili v hribih zato da bi se naplezali, ampak da uživamo v razgledih. Dan je bil zares sončen in samo to je bilo tisto, kar me je že sedmi dan zapored gnalo v hribe.

Z Jezerskega Stoga smo sestopili nazaj navzdol skorajda do pl. Jezerce. Potem pa smo približno po poteku “zgornje poti” nadaljevali proti Mišeljskemu prevalu. Zatem pa smo zavili desno v plitvo dolinico pod Prevalskim Stogom. Sneg se je precej tu precej globoko prediral. Vendar ker smo bili trije (gorski tekači) z gaženjem nismo imeli težav. V gaženju smo se izmenjavali podobno, kot smo se navajeni izmenjavati v narekovanju tempa pri gorskem teku. Najprej smo se prigazili na Adama (2012 m), takoj za tem pa še na Evo (2019 m). Po grebenu pa smo z Eve nadaljevali še na sosednji Prevalski Stog (2075 m).

Vernar in Tosc

Krn

Sledil je užitkarski sestop nazaj v dolino. Dolina je cel dan ostala v senci, zaradi česar je bil sneg še nepredelan. Mimo pl. Jezerce smo se vrnili nazaj na Krstenico, kjer so nam kolegice pripravile okusno in predvsem krepčilno kosilo. Hvala! Na Krstenici je tako lepo da bi človek kar ostal, posedal in užival v razgledih. Vendar se nam je kar prehitro mudilo nazaj v dolino. Nazaj navzdol je šlo po snegu skorajda samo, po zaledeneli cesti v Voje pa še bolj. GPS je tokrat nameril za en polmaraton prehojenih poti in pa 1900 višincev.

GPS Profil ture

GPS sled

Srečno novo leto,

Bojan Ambrožič