Tri dni dopusta sva preživela v treh različnih državah. Ker sva šla porabit turistične bone, sva bila nastanjena v Piranu. Vmes pa sva šla počakat Marjana Zupančiča v Ankaran na cilj njegovega teka po Slovenski planinski poti. Njegov dosežek 6 dni 12 ur 58 minut je izjemen in ga bo res težko izboljšati. Najbolj neverjetno pa je to, da bil Marjan v cilju videti precej manj izmučen, kot v preteklih dveh poskusih.

• 

• 

• 

Hrvaška

Prvi dan sva se odpravila na kolesarjenje po Slovenski in Hrvaški Istri. V prvem delu dneva sva kolesarila po nekdanji železnici – Parenzani. Državno mejo sva brez večjih (korona) sitnosti prečkala pri Sečovljah. Nato pa sva nadaljevala v klanec proti Savudriji. S Parenzane sva skrenila v Bujah, da sva si si ogledala staro vaško jedro. Imela sva srečo, da so naju spustili v zvonik tamkajšnje cerkve, da sva z vrha imela lep razgled na morje in hribe. Nadaljevala sva še v Grožnjan, ki je kraj podoben Bujam, a manjši. Nato pa sva se spustila v dolino reke Mirne in nadaljevala do Umaga. Nato pa mimo Sečoveljski solin in Portoroža nazaj v Piran. Prekolesarila sva 103 km s 1000 m vzpona.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Slovenija

Drugi dan sva se šla kopat v Mesečev zaliv. Spotoma sva se ustavila še na Izolski plaži, ki je dobesedno pokala po šivih. Slovenske oblake je okoli 46 km, Slovencev pa nas je 2 milijona. Če naredimo izračun to pomeni, da znese samo 2 cm obale na vsakega Slovenca. V Izoli se je pokazalo kaj to pomeni, če izračun prenesemo v prakso. V Mesečevem zalivu ni bilo dosti bolje. Sva pa bila deležna precej začudenih pogledov, ker sva bila edina, s kolesi na plaži (jaz celo s “specialko”).

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Italija

Tretji dan dan sva se zapeljala tik čez mejo v Italijo v Glinščico. V hudi vročini sva splezala Comicijev greben. Nato pa sva se spustila do slapu Šumnika na koncu soteske. Kopala sva se v tolmunu pod slapom in pa tudi nižje, bolj na samem, sredi soteske. Soteska je v celotni dolžini zelo primerna za kopanje, saj jo sestavlja preplet najrazličnejših tolmunov. Označene poti do njih ni. Zato se je treba zanašati na lasten občutek za orientacijo. Na nekaterih mestih pa je potrebno tudi nekaj lažjega plezanja. Voda v soteski je najbrž zelo čista glede na to, da sva videla številne potočne rake.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

•