Bavarska smer (IV+) je še ena izmed klasičnih smeri v Triglavski steni. Po tem ko sva z Lloydom pretekli vikend preplezala Kratko Nemško smer, je bila ta smer logično nadgradnja. Vendar prav veliko skupnega s prej omenjeno smerjo nima. Nemška smer je večinoma II. težavnostne stopnje s posameznimi mesti III. in enim mestom IV-. Na drugi strani je v Bavarski smeri praktično v vsakem raztežaju vsaj ena “štirica”. Tudi strmina stene je neprimerno večja. S tem pa tudi izpostavljenost plezanja.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Zaradi velike dolžine smeri sva v steno vstopila že ob prvem svitu. V prvih raztežajih se pleza čez na videz neprehodno belo ploščo. Vendar smer vedno najde naravne prehode. Na vrhu tega dela je edini predah v smeri – razmeroma udobna skalna polica. Vendar je na koncu police takoj treba preplezati kratek previsen odsek, ki je za po vrh še moker. Nato se smer navidez nadaljuje v nedogled. Raztežajev je bilo res veliko. Večinoma so dolgi okrog 40 m. Mestoma sva kakšnega preskočila, ker sva imela 60 m dolgo vrv. Vsa sidrišča v smeri so dobro opremljena s klini. Prav tako je zabitih kar nekaj klinov sredi raztežajev, ki služijo, kot kažipot, v katero smer je treba nadaljevati s plezanjem. Plezanje večinoma poteka po kaminih in grapah – zaradi česar je nevarnost padajočega kamenje zelo velika. Skala je na težkih mestih dobra. V lažjih pa je treba biti zelo previden.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Najtežje mesto smeri je previs v kombinacijami z gladkimi ploščami (IV+). Klinov je na na srečo na tem mestu dovolj. Nato sledi nekaj lažjih raztežajev do Bavarskega turnca. Zaradi velikega številka štiric, sem večino smeri preplezal v plezalnih čevljih. Izjema je bil zadnji, lažji, del smeri, ki pripelje na Nemško smeri, 100 m nad Nemškim turncem. Nadaljevanje -izstop Zimmer-Yahn – pa sem že poznal od prejšnjega tedna. Tu je plezanje v primerjavi z Bavarsko smerjo res lahko. Izjema je izstopni raztežaj (IV-), ki zahteva vso zbranost. Zbranost, ki jo utrujen plezalec še kako potrebuje. Za celotno steno (800 m) sva potrebovala 7 ur plezanja. Ob tem, da sva si vzela samo 10 min časa za malico in da za slikanje praktično ni bilo časa. Nato je sledil še uživaški tek po poti čez Prag v dolino. Za celotno turo (od avta do avta) sva potrebovala 11,5 ur.

Še enkrat hvala Lloyd za odlično vodenje in noro lepo hribovsko dogodivščino! Thank you Lloyd for another outstanding mountaineering adventure!