Kratka nemška smer – Zimmer Jahn

Kratka Nemška smer z izstopom Zimmer-Jahn je ena najbolj plezanih smeri v Severni Triglavski steni. Težavnost smeri je za plezalske razmere resda skromna (IV-/II-III). Vendar, ker je smer visoka kar 800 m vzpon po njej nikakor ni šala. Zato jo običajni gorniki lahko preplezamo samo ob spremstvo izkušenega alpinista ali gorskega vodnika. Prijatelj Lloyd pa se ravno pripravlja na tečaj za gorskega vodnika in se je ponudil, da me pelje čez smer.

Pri Aljaževem domu v Vrati sva začela točno ob 5. uri. Med hojo proti zatrepu Vrat je jutranji svit visoko nad nama razkrival mogočno steno. Od tod se mi je Stena zdela popolnoma popolnoma nepreplezljiva. Do vstopa v smer sva potrebovala 1 h 15 min. Nato sva se navezala in začela plezati. Že prvi raztežaj je presenetljivo težak in izpostavljen (II+). Nato je plezanje lažje. Večinoma so težave ves čas okrog II. stopnje z mesti okrog III. Pleza se po dobro vidnem poševnem stebru / grebenu, ki poteka med dvema izrazitima grapama. Zato plezanje presenetljivo sploh ni izpostavljeno. Mestoma seveda velja tudi obratno (kamini, izpostavljene poličke, plate). Mihelič v svojem vodniku piše, da je kvaliteta skale “odlična”. Če je temu res tako, res nočem plezati, kjer je skala bolj krušljiva kot tu. V glavnem smer poteka čez in okoli manjših sklanih stolpov (turncev). Najbolj znan je Nemški turnc. To je najbolj udobno mesto v celi smeri in je celo opremljeno z vpisno knjigo. Tu smeri tudi preči znamenite Zlatorogove police.

Nad Nemškim turncem sva nadaljevala levo od izrazite Nemške grape. V grapi je bilo tudi edino mesto, kjer je še sneg. Na koncu grape je pomembno križišče smeri. Desno so odcepi Dolga Nemška smer. Midva pa sva prečila rahlo levo in navzgor proti izstopu Zimmer-Jahn. Plezanje je na začetku lahko (I.-II). Zadnji raztežaj pa predstavlja celo najtežje mesto smeri (IV-). Glede na to, da nisem ravno v plezalski formi, sem bil do tu že kar utrujen. Z zadnjimi močmi (sem seveda kot drugi v navezi) uspel preplezati tudi ta zahteven del. Poleg tega je plezanje zelo izpostavljeno, saj smo tukaj kar 1200 m nad dolino Vrat. Lloydu pa je bilo vse skupaj lažje kot nedeljski sprehod. Za celotno smer sva potrebovala 4 ure plezanja.

Sledil je adrenalinski tek v Vrata po poti čez Prag in analiza v Aljaževem domu. Najlepša hvala Lloyd za vso potrpežljivost in odlično vodenje po smeri. Prepričan sem, da boš postal odličen gorski vodnik.

3 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.