Weißeck (2711 m) je najvišja gora v pogorju Radstatskih tur. Območje je del naravnega parka Riedingtal. Izhodišča za turo predstavlja vasica Wald na koncu doline Zederhaus.
Prvih 500 višincev smo se vzpenjalo skozi gozd po precej zoprno ledeni poti/kolovozu. Nato pa se teren odpre in poravna v široko dolino In der Hölle. S tod se odpre čudovit razgled na goro Kempen (2277 m), ki zaradi svoje izrazite stolpičaste oblike zelo spominja na gore v Dolomitih. Prečili smo celotno dolino in se z njenega zatrepa vzpeli (levo) na vrh Felskarpitze (2506 m). Na vrhu nas je pričakalo pomladansko toplo vreme in čudoviti razgledi. Naš pogled pa je bil že usmerjen na naš glavni cilj – Weißeck. Oba vrhova povezuje krajši greben, ki pa je trenutno že deloma kopen. Južno pobočje Weißecka, po katerem poteka pristop, je na videz precej strmo. Vendar zaradi dobre turne gazi nismo potrebovali snemati smuči.
Z vrha Weißecka smo odsmučali na sever – v dolino Ödenkar. Vršnih nekaj 10 višinskih metrov je smučarsko zelo strmih. Tako, da me je bilo kar rahlo strah kako bom zvozil. Vendar so me kolegi opogumili, da so dobre razmere. Pa je tudi meni uspelo. Nato pa je sledilo še 1000 višincev smučarskih užitkov. V senci pod stenami smo tu in tam zatipali celo še nekaj pršiča. Sicer pa sta se menjala južen sneg in srenjec. Smučarski spust se je zaključil ob jezeru Schlieresee, s čudovitim pogledom na goro Riedingspitze. Nazadnje pa je sledilo še 3 km smučanja po cesti do izhodišča. Na ta način smo naredili zelo lep krog, kar je pri turnem smučanju redkost.
Bojan Ambrožič 