Prečenje Spodnjih Bohinjskih gora

Spodnje Bohinjske gore (po novem tudi Bohinjsko-Tolminske gore) so najdaljši neprekinjeni gorski greben v Sloveniji. Zaradi svoje velikosti so zelo primeren cilj za gorske tekače. Težava pa je v tem, da na poti skorajda ni planinskih koč in vode. V primeru nevihte pa se je težko umakniti na varno. Stabilno jesensko vreme pa je bilo kot nalašč za to turo.

S tekom sva začela na parkirišču pod Voglom. Samo zato, ker je to eno redkih brezplačnih parkirišč v Bohinju. Potem pa sva po cesti tekla do Koče pri Savice. Od tu pa sva se pa po mulatjeri vzpela na Komno. S Komne sva se vzpela na Bogatinsko sedlo, kjer sva začela prečenje Spodnjih Bohinjskih gora. Prva v vrsti sta bila Mali in Veliki Bogatin (2005 m). Nato pa se greben prek Vrhov Škrli in Planje (1971 m) nadaljuje do Tolminskega kuka – z višino 2086 m najvišjega vrha v grebenu. Pot je na tem delu zelo ozka in označena z izredno starimi in obledelimi markacijami.

Od Tolminskega kuka dalje je pot lepša in širša. Zato pa tudi bolj tekaška. Tako, da sva lahko uživala v hitrem napredovanju. Pot se izogne Podrti gore in se spusti v Škrbino (1915 m). Od tu sledi vzpon ob opori jeklenic in klinov na Vrh nad Škrbino (2054 m). Ta vrh mi je zelo pri srcu zaradi že na pogled izredno markantne Škrbinske plošče. Z Vrha nad Škrbino sva se spustila na Konjsko sedlo ter se priključila poti, ki s Komne pelje proti Voglu. Pot je od tu dalje ves čas zelo lepa in zelo tekaška. Če sva malo pred tem že kar rahlo dvomila, da bova sploh prišla do konca, naju je lepa pot skorajda sama peljala dlje in dlje. In kar naenkrat sva bila že na Rodici (1964 m). Planinski pot na Rodico in z nje naprej proti Črni prsti pa je ves čas en sam tekaški užitek. Mehke trave – to je to!

Dom na Črni prsti je bil na srečo odprt. Tako da sva se lahko oskrbela s pijačo. Nato pa sva sestopila čez planino Osredek v vas Polje. Pot tu dol je precej slabo shojena. Zato jo ne priporočam preveč. Nazadnje pa naju je čakalo še 7.5 km teka po cesti in ob Bohinjskem jezeru do izhodišča. Vse skupaj se je nabralo 48,6 km s 3180 višinskimi metri vzponov in spustov za kar sva potrebovala 9 ur in 30 min.

 

3 comments

  • Lepa tura.
    Zakaj pa nista nazaj po dolini vsaj do Stare fužine tekla po kolesarski stezi, ki gre po levem bregu Save? Pri Danici bi šla čez most in si prihranila tek po prometni cesti in posledično vdihavanje “blagodejnih” vonjav. Pri razdalji je minimalno razlike.
    Tudi na drugi strani ceste obstaja makadamski obvoz Bistrica – Polje.

    Všeč mi je

  • ČESTITKE,Lepa in poznana.Pred 60 leti sva jo z dekletom prehodila.LP

    V sob., 13. okt. 2018 20:31 je oseba Bojan Ambrožič napisala:

    > Bojan Ambrožič posted: “Spodnje Bohinjske gore (po novem tudi > Bohinjsko-Tolminske gore) so najdaljši neprekinjeni gorski greben v > Sloveniji. Zaradi svoje velikosti so zelo primeren cilj za gorske tekače. > Težava pa je v tem, da na poti skorajda ni planinskih koč in vode. V > primer” >

    Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.