Mars je med planeti našega osončja najbolj podoben našemu. Nekatere fizikalne značilnosti četrtega planeta po oddaljenosti od Sonca so srhljivo podobne Zemljinim. Na primer: marsovski dan ali sol je dolg 24 ur in 39 minut, naklon Marsove osi znaša 25.2 °, Zemljine 23,4. Posledično ima Mars letne čase, ki pa so približno dvakrat daljši kot zemeljski. So pa tudi razlike: ker je Mars v povprečju 1,5 krat dlje od Sonca kot Zemlja, je povprečna temperatura na površju le -55 °C (na Zemlji 16 °C). Površinska temperatura na Marsu sicer lahko doseže od 20 °C do -153 °C. Najbolj bistvena razlika med Marsom in Zemljo pa je v atmosferskem tlaku, saj ima Mars v nasprotju z Zemljo zelo tanko atmosfero, sestavljeno v večini iz ogljikovega dioksida. Atmosferski tlak na površju Zemljinega soseda v povprečju doseže le 6 mbar, na Zemlji pa 1013 mbar. Tekoča voda pa pri teh fizikalnih pogojih ne more obstajati, saj pri tako nizkem tlaku in temperaturah skorajda v trenutku bodisi sublimira bodisi zmrzne v vodni led. Že desetletja je znano, da voda na Marsu obstaja v obliki vodne pare v atmosferi in kot led na obeh Marsovih polarnih kapah. Pred nekaj leti pa so našli dokaze za obstoj slanice v Marsovskih tleh.
Pred kratkim pa je v ugledni znanstveni reviji Science prišlo do objave odkritja tekoče vode na Marsu. In sicer v obliki podzemnega jezera globoko zakopanega v južni Marsovi polarni kapi, ki so ga odkrili na podlagi radarskih opazovanj z radarjem na Esini sondi Mars Express. Podobna jezera najdemo tudi na Zemlji, več kilometrov globoko v Antarktičnem ledenem pokrovu, kjer več kilometrov debel sloj ledu zviša tlak in s tem zniža tališče voda do te mere, da voda lahko obstaja pri tako nizkih temperaturah. O teh jezerih sem podrobneje že pisal. Jezero, ki so ga našli na Marsu leži le 1,5 km globoko pod polarno kape, kar je v kombinaciji s šibko Marsovo težnostjo preplitvo, da bi lahko fizikalno pojasnili obstanek tekoče vode. Zato znanstveniki ugibajo, da ima voda primešanih veliko koncentracijo soli, zaradi česar voda ne zmrzne tudi pri temperaturah med -10 in -70 °C, ki jih najdemo na tej globini v Marsovi južni polarni kapi. Možno pa tudi je da, da ne gre za vodo, ampak za kamnino, ki ima zelo podoben radarski odboj kot tekoča voda. Znanost potrebuje še več časa, da pride do konsenza.
Nadaljevanje diskusije ali na Marsu res obstaja tekoča voda bom prepustil za naslednjič. Nedvomno je dokazano, da je danes površje Marsa »suho kot poper«. Na drugi strani pa na Marsovskem površju najdemo številne površinske reliefne oblike, ki zelo spominjajo na Zemeljske rečne doline, rečne delte ter izsušene kotanje nekdanjih jezer in morij. Na površju Marsa pa so Nasini roboti odkrili posebne hematine konkrecije in kamnino konglomerat, za katere oboje je znano, da na Zemlji nastajajo v prisotnosti tekoče vode. Vse to je vodilo do vzpostavitve teorije, da je bil Mars nekoč v preteklosti »moker planet« in veliko bolj podoben Zemlji, kot je danes. Torej, če je tekoča voda že bila, kam je izginila? Za enkrat znanost še ni dala zadovoljivega odgovora. Ena izmed razlag je, da je stekla pod površje. Veliko vodnega ledu je shranjeno tudi v obeh Marsovih polarnih kapah, ki sta sicer pretežno sestavljeni iz zamrznjenega ogljikovega dioksida. Znanstveniki so izračunali, da je samo v južni polarni kapi dovolj vodnega ledu, da če bi jo lahko na nek način stalili, bi celotno površino Marsa prekrili 11 m debel »ocean«. Pred 4.1 do 3.8 milijardami leti pa naj bi bila kar tretjina planeta pod vodo.
Zato podobno, kot na Zemlji, tudi Marsu ločimo različna časovna obdobja oz. geološke dobe. Raziskovanje geologije je predmet šele zadnjih desetletij, ko so Mars raziskovale sonde v orbiti in roboti na njegovem površju. Zato je Marsovska geološka zgodovina precej manj razdeljena kot Zemljina. Ločimo štiri glavne geološke dobe: prednoahij, noahij, hisperij in amazonij. V prednoahiju (pred 4.5-4.1 milijaradmi let) je prišlo do nastanka samega planeta Marsa. Takoj po nastanku, je bil planet intenzivno bombardiran z asteroidi. Iz tega obdobja izvira tudi nastanek kraterja Hellas, s premerom 2300 km največji na površini viden udarni krater na Marsu. Nekakšen Zemeljski ekvivalent tej najbolj zgodnji geološki dobi bi lahko bil had. Za razliko od Marsa na Zemlji zaradi geoloških procesov iz tega obdobja nimamo ohranjenih nobenih kamnin. Sledil je obdobje noahija, ki se je zaključilo pred 3.7 milijardami let. V tem času je nastal vulkanski plato Tharsis. Na površju planeta pa je takrat tekla tekoča voda in izdolbla kanjone in doline, ki jih vidimo še danes. Noahiju je sledilo obdobje hisperija, ki je trajalo do pred približno 3 milijardami leti. V tem obdobju je nastal Olympus Mons, z višino 26 km in površino 300.000 km² največji vulkan v Osončju. Trenutno pa je Mars v obdobju amazonija v katerem je Mars postal geološko mrtev planet. To pomeni, da nima več aktivne tektonike in vulkanskih izbruhov. Marsovsko površje danes erodirajo le še eksogene sile v obliki vetra in ledenikov. Erozija na Marsu je zelo počasna. Vulkani in nekateri kraterji so na Marsu nastali že pred več kot milijardo leti in še vedno jih erozija ni uničila. Med tem erozija na Zemlji poteka veliko hitreje. Denimo na Goričkem v Sloveniji je bil še pred enim milijonom let vulkanski stožec. Vse kar je ostalo od njega je danes kup erodiranih kamnin, ki jih lahko opazujemo na tamkajšnjem Gradu.
- Mars je bil 17. julija v opoziciji, kar pomeni se je Zemlji približal na le 70.8 milijonov kilometrov, kar je najbližje od leta 2003. Leta 2003 je bil Mars v “super” opoziciji, ko je bil od Zemlje oddaljen le 57.6 milijona kilometrov. Dogodka se še dobro spominjam. Kljub temu, da je Mars letos precej dlje, je trenutno vseeno najbolj svetla “zvezda” na nebu. Žal pa se nahaja nizko nad južnim nebom, zaradi česar so astronomska opazovanja težavna (t.i. slab siing) in zahtevajo veliko potrpežljivosti.
Bojan Ambrožič 
Hvala za ta zanimiv in poučen članek, ki sem ga povsem naključno našel na spletu. Z veseljem še kakšen članek na to temo preberem, če bo objavljen v prihodnje. Je pa tudi meni zanimivo, kako se letos dobro vidi Mars. Sem na začetku že pomislil, da je zvezda, vendar se nahaja precej nizko, ne sveti tako belo kot ostale zvezde in tudi ne utripa zato je bilo očitno, da je to Mars. Lep pozdrav, Martin
Všeč mi jeVšeč mi je