Zadnje mseece sem preživel na obsežnih terenskih vajah, na katerih smo s kolegi spoznavali celotno geološko zgodovino in zgradbo Slovenije. In zato se mi zdi prav da na kratko ter zelo poenostavljeno prikažem kako je nastalo današnje ozemlje Slovenije.

Peskokop kremenovega peska na Goričkem

Geološka zgradba Slovenije je zelo zapletena. Zato moram  tudi geologi pošteno priznati da jo pravzaprav še danes povsem ne razumemo. Nekateri raziskovalci, kot so npr. Ladislav Placer idr.,  so svoje kariere posvetili prav temu da bi razložili zakaj je Slovenija tako kot je. Zakaj imamo npr. gore na severu, jame na jugu ter začetek obsežne nižine na vzhodu?

Znameniti Kraški rob s Hrastovelj: predstavlja čelo nariva karbonatnih kamnin jugozahodne Slovenije na pretežno flišne Istrske kamnine

 

Znamenita cerkev sv. Trojice v Hrastovljah (levo) je zgrajena iz alveolinsko-numolitnega apnenca (desno) -t. j. apnenca, ki je sestavljen iz številnih mikrofosilov

Starost Zemlje je z meteoriti ocenjena na 4.566 milijarde let. Tako starih kamnin nimamo nikjer v Sloveniji, niti  jih ne najdemo nikjer drugje na svetu, ker so jih zemeljske sile že zdavnaj uničile. Pravzaprav je najstarejši kamen, ki so ga našli v Sloveniji star “zgolj” približno 420 milijonov let. To pomeni da geologi poznamo manj kot 10 % celotne geološke zgodovine Slovenije! Najstarejši kamen, ki pa je bil najden na območju Slovenije (leta 2009) je Mežakelski meteorit (meteorit Jesenice). Zelo verjetno je še nekaj milijonov let starejši od same Zemlje.

S to fotko je podan odgovor na vprašanje zakaj je prišlo do plazu oz. drobirskega toku v Logu pod Mangartom: masivne apnence prekinjajo temne plasti laporja in gline, ki vpadajo direktno po pobočju navzdol. Plasti mehkejših sedimentov delujejo kot mazivo po katerem lahko neovirano v dolino zgrmi celotno pobočje. Zagotovo to ni bil zadnji plaz.

Najstarejše s fosili dokazane kamnine lahko v Sloveniji občudujem v gorah Stegovniku in Virnikovem grintavcu. Fosili najdeni v teh hribih pričajo o bogati morski favni, ki je živela na koralnih grebenih v tem času. V tem času nastanejo tudi kamnine, ki gradijo tudi današnje Pohorje. Vendar se zgodba “Pohorskih” kamnin tukaj šele začne, saj so bile nekatere izmed njih mnogo kasneje potopljene kar do 100 km globoko v Zemljino notranjost in se pri tem močno metamorfozirane. Korale niso prav dolgo preživele, saj se je morska gladina počasi začela zniževati in nastalo je kopno.

Pohorske metamorfne kamnine so bile po nekaterih ocenah kar do 120 km globoko pod Zemljinim površjem

Nagubana nizkometamorfna kamnina

Vzrok za ta dogodek je bil trk celin Lavrusije (današnje Severne Amerike skupaj z  Evropo) in Godnavane (današnje Afrike skupaj Južno Ameriko), kar je povzročilo nastanek nadceline imenovane Pangea. Posledica trka celin je bil tudi nastanek več kot 10.000 km dolgega Variskičnega gorstva, katere ostanke danes najdemo tako v Evropi (npr. gorovje Haerz), kot tudi v Ameriki (npr. Apalači). Po gorotvornih procesih  (pred 400 milijoni leti) so na območju Slovenije obstajala obsežna močvirja v katerih so rasle orjaške praproti, orjaške preslice ter druga močvirska favna. Te kamnine se pojavljajo predvsem v osrednjem delu Slovenije, ponekod v Posavju in pa tudi v Javorniških rovtih. Fosilne ostanke preslic in praproti so našli predvsem pri gradnji avtocestnega predora skozi Golovec in pri gradnji vzpenjače na Ljubljanski grad. Nekatere fosile si lahko ogledate pri zgornji postaji vzpenjače, druge pa v Kosovi graščini na Jesenicah. V splošnem so to zelo nezaželene kamnine, saj je gradnja skozi take kamnine zelo zahtevna in astronomsko draga (spomnimo se npr. predora Šentvid ter predora Golovec,..).

300 milijonov let star fosilni ostanek iz Javorniških rovt

Naslednjih skorajda 100 milijonov let je na območju Slovenije precej mirno. Večinoma pa je na območju Slovenije ležalo plitvo morje, ki  je prekrivalo obsežno podmorsko planoto, ki jo geologi imenujemo Slovenska karbonatna platforma. Potem pa je pred 250 milijoni let začel nastajati Atlantski ocena. S tem dogodkom je razpadla nadcelina Pangea. Ta dogodek se pozna tudi v slovenskih kamninah, saj  podobno kot Pangea, na dva dela razpade tudi “Slovenska podmorska planota.”  Planota na severu in jugu ostane bolj ali manj v enem samem kosu (na njej bujno uspevajo korale in druga morska favna), vmes pa zazeva globoko morje. Iz kamnin severnega dela planote (veliko kasneje) nastanejo celotne Julijske in pa Kamniško-Savinjske Alpe. Iz kamnin južnega dela planote, pa nastanejo kamnine, ki danes sestavljajo kraški svet jugozahodnega dela Slovenije. Kamnine, ki se odlagajo v morju med obema planotama, pa danes najdemo predvsem na Idrijskem, Tolminskem in ponekod v Julijcih.

Julijske Alpe (na sliki Mangart) gradijo apnenci, ki so pravzaprav ostanki nekdanjih zelo obsežnih koralnih grebenov. Geološka zgradba Mangarta je v resnici veliko bolj zapletena, saj se tu pojavljajo tudi nekatere druge kamnine, kot je npr. rdeč globotrunkanski apnence na Rdeči skali

 

Del Spodnjih Bohinjskih gora je zgrajen iz kamnin, ki so nastale sredi triasa v globokem morskem jarku (na sliki Črna prst in pa karavla pod Možicem)

Naslednji pomemben dogodek se je zgodil pred 50 milijoni let. Takrat manjši kos Afriške plošče – t.i. Jadranska mikroplošča začne riniti proti severu v Evrazijo. Jadranska mikroplošča zavzema ozemlje današnje Italije, Slovenije ter Balkana. V morju med Evrazijo in Jadransko mikroploščo se  pred 40 milijoni leti pričnejo odlagati fliši, ki jih danes lahko občudujemo ob Slovenski obali. Kmalu pa prostora med obema celinama zmanjka, kar povzroči dvigovanje Alp. Jadranska mikroplošča se premika še danes (v protiurni smeri,  proti severu s hitrostjo okrog centimetra na leto). Ti premiki niso izmišljotina, ampak so bili natančno izmerjeni z geodetskimi inštrumenti ter preciznimi GPS napravami. Premikanje Jadranske mikroplošče še danes povzroča zelo močne in pa na žalost tudi smrtonosne potrese v Italiji in pa Sloveniji. Poleg tega pa se s hitrostjo okrog milimetra na leto dvigujejo tudi naše Alpe.

Močno nagubani fliši – nastali so na začetku gorotvornega procesa nastajanja Alp. Slika je posneta ob desnem bregu Soče pri Otonah. Identični fliši pa se pojavljajo tudi na naši obali.

Geološka zgodovina pa se tu še zdaleč na konča. Jadranska mikroplošča je pred 30 milijoni let tako močno rinila proti severu, da je del ozemlja, iztisnila pred seboj proti vzhodu. S tem dogodkom, ki ga imenujemo kar Alpski pobeg, je nastal Panonski prostor, za njim pa gorstvo Karpatov. Nekako v povezavi s temi dogodki so v tem času na površje pogledale tudi Pohorske kamnine, ki so tako končale svojo več kot 300 milijonov let dolgo pot skozi Zemljino notranjost. Panonski bazen se je za tem iz ne še povsem pojasnjenih pogreznil za več kot kilometer. Območje Slovenije in Madžarske je zalilo morje, ki ga imenujmo Centralna Paratetida (oz. Panonsko morje). Kamnine iz tega morja izdanjajo predvsem v vzhodni Sloveniji. Nekaj pa jih najdemo tudi na Gorenjskem v okolici Podnarta, Kamnika, v Tunjiškem gričevju ter v Javorniških rovtih. Večinoma vsebujejo izredno bogato morsko fosilno favno. Med drugim so bili v njih najdeni tudi najstarejši fosilni morski konjički na svetu. Pogosti pa so tudi zobje orjaških morskih psov. Blatno jezero na Madžarskem je eden zadnjih ostankov Paratetide. Iz tega časa je tudi znameniti Smrekovški vulkanizem. Vendar je treba poudariti da to ni šlo za kopenske vulkane, kot je npr. danes Etna, ampak za zgolj podmorske izlive lave.

Natica sp. – fosilni polž, ki je živel v Paratetidi

Odtisi listov, ki jih je prineslo v morsko okolje

Južne Karavanke, Julijske Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe se najbolj intenzivno dvigajo nekako pred 3-5 milijoni leti. V tem času so bili Julijci in pa KS-Alpe še enotno gorstvo. Kasneje pa je nastal t.i. Savski prelom. To je prelom, ki sodi v skupino obsežnega Periadriatskega prelomnega sistema (PPS). Nekoč so mislili da PPS prestavlja stik med Afriško (natančneje Jadransko mikroploščo) in pa Evrazijsko ploščo, danes pa vemo da temu ni tako in da gre za sistem močnih zmičnih prelomov. Savski prelom, kot eden takih prelomov, poteka po Zgornjesavski dolini in se nadaljuje pod obronki KS-Alp v Ljubljanski kotlini daleč na vzhod proti Panonski nižini. Ta prelom je razmaknil Julijske Alpe in KS-Alpe, tako da (čeprav nekoč enotni gorstvi) danes ležita oboji več kot 50 km vsak k sebi.  Iz istega razloga dobimo zelenkaste Peračiške tufe, katerih izvor je povezan s Smrekovškim vulkanizmom, danes daleč na zahodu na Gorenjskem pri Brezjah. Tektonika pa se pri nas tedaj seveda še ni ustavila: začela se je ugrezati Ljubljanska kotlina. O vzroku za ugrezanje si geologi še niso enotni. Vendar ima pojav najverjetneje nekaj opraviti z dviganjem Alp v zaledju. V zadnjem milijonu let so Slovenijo še dodatno razrezali močno zmični Dinarski prelomi, ki potekajo v smeri severozahod-jugovzhod. Te prelome se najlepše vidi iz zraka oz. kar v Google Earthu. Med te prelome sodi tudi Ravenski prelom, ki je odgovoren za potresa v Posočju leta 1998 in 2004. Vzrok za nastanek  prelomov je prav tako protiurna rotacija Jadranske mikroplošče. Tektonski bloki večino časa lepo in nemoteno drsijo drug ob drugem. Kadar pa se prelomi zataknejo, pride do velikega povečanja strižnih napetosti v kamnini, ki se na koncu sprostijo v obliki potresa. Glavni potres povzroči nova neravnotežja v geotektonskem sistemu, kar povzroča popotresne sunke. Več o potresih v tem blogu.

Na Gradu na Goričkem so ohranjene kamnine, ki dokazujejo obstoj vulkanizma izpred zgolj enega milijona let.

Relief Slovenije- z rdečima črtama sta označeni približni trasi Savskega in pa Idrijskega preloma. Oba preloma se lepo vidi tudi na Geopediji ali pa Google Earthu. Pozoren opazovalec pa bo opazil tudi to, da potekajo hribi in doline v južnem delu Sloveniji  v smeri severozahod-jugovzhod – torej v isti smeri kot Idrijski prelom. V severnem delu Slovenije pa strukture potekajo v smeri zahod-vzhod.  Na Idrijsko-Cerkljanskem območju pa se te dve strukturi prekrivata. Zato je tam geološka zgradba izredno zapletena. Vzrok za ti dve glavni smeri struktur je v tem da so pri nas gorotvorni fazi potekali v dveh ločenih fazah, ki sta vsak v svoji smeri zgubala Slovensko ozemje. Prva faza gorotovrnih procesov (SZ-JV) je potekala pred prib. 40 – 50 milijoni let, druga faza (zahod-vzhod) pa se je začela pred ca. 6 milijoni let in najverjetneje poteka še danes.

Dokončno podobo Sloveniji pa so dale številne ledene dobe. Danes vemo da ni šlo za eno samo ledeno dobo, ampak najmanj 11 ledenih dob, ki so se menjavale z vmesnimi toplejšimi obdobji. Višek poledenitve je nastopil v poznem Rissu pred 130.000-150.000 leti. Velja opozoriti da je bila v tem času povprečna temperature Zemljinega površja “le” okoli 8 °C nižja kot danes. Zadnja ledena doba pa je potekala pred 22.000-14.000 leti.  Od takrat dalje se je led večinoma le še umikal. Za seboj pa je pustil pokrajino, kot jo poznamo danes. Iz 18. stol. je znano še obdobje, ki ga poznamo pod imenom Mala ledena doba. V tem času je bilo tako hladno da je zamrznila celo reka Temza. Vzrok za hladnejše obdobje pa je bila nenavadno nizka sončeva aktivnost.

V ledeniški dolini Bavšici je čudovito ohranjena čelna morena nekdanjega ledenika

V zadnjih desetletjih pa smo priča naglemu dviganju svetovne povprečne temperature. Pri tem se zastavlja večno vprašanje ali smo ljudje tisti, ki vplivamo na Zemljino segrevanje. Po mojem mnenju smo ljudje zagotovo sokrivi. Vprašanje pa je le do kakšne mere, saj na raven CO2-ja v atmosferi močno vpliva tudi aktivnost vulkanov, preperevanje kamnin tudi in nekateri drugi geokemični procesi.  Pravzaprav je v modelskih enačbah treba upoštevati toliko različnih faktorjev, ki jih poleg tega niti še ne znamo dovolj dobro opredeliti, da modeli zaenkrat še ne dajejo enotnih oz. zanesljivih napovedi o spreminjanju podnebja. Poleg tega pa geologi vemo da spreminjanje klime na Zemlji ni nič neobičajnega. Iz zapisov v kamninah vemo da sta morska gladina in pa Zemljina povprečna temperatura skozi vso (4.6 milijard let) dolgo geološko zgodovino ves čas nihala. Le pri miru nista bila nikoli!

 

Dokaz da se tudi Slovenci znamo zelo dobro znajti je podjetje Ocean orchids, ki je eno vodilnih podjetij v Evropi  za vzgojo orhidej. Pravzaprav so najprej z vrtinami iskali nafto. Vendar je iz vrtine pritekal topla voda, ki jo uporabljajo za vzgojo zahtevnih tropskih rastlin. Vzrok za pojave termalne vode in s tem nastanek številnih toplic v vzhodni Sloveniji  je povečan toplotni tok, kar je posledica stanjšanja Zemeljske skorje. Stanjšanje skorje je povezano z ugrezanjem Panonskega bazena v terciarju. 

 

Levo: Iz vrtine pri Rogaški brizga termalna voda pod velikim tlakom, ker vsebuje raztopljen CO2. Desno: Kraljevi Vrelec v Spodnji Kostrivnici – voda ima izredno močan (a baje zdravilen) okus. 

Za konec pa vas vabim na ogled še enega izjemnega astronomskega dogodka. V sredo 6. junija bo viden prehod Venere čez Sončevo ploskev. Gre za izjemno redek astronomski pojav, ki  je bil nazadnje v Sloveniji viden leta 2004. Naslednjič pa bo viden šele leta leta 2117!  Žal bomo opazovalci v Sloveniji pojav opazovali le v zgodnjih jutranjih urah, tik po Sončevem vzhodu. Sonce bo vzšlo ob ca. 5 uri in 15 minut. Pojav pa bo viden do 6 ure in 50 min, ko bo Venera zapustila Sončevo ploskev. Pojav je bil v preteklosti izjemno pomemben, saj je mogoče z natančnim merjenjem začetka in konca prehoda Venere čez Sončeve ploskve, s preprosto triangulacijo izračunati razdaljo med Zemljo in Soncem. Prehod Venere je bil tudi eden izmed razlogov za potovanje znanega Angleškega pomorskega raziskovalca Jamesa Cooka. Danes so z mnogo natančnejšimi metodami določili razdaljo med Zemljo in Soncem na vsega nekaj 10 m natančno. Leta 2004 so s to klasično metodo uspeli zopet dokaj natančno izračunati razdaljo Zemlja- Sonce.

Prehod Venere prek Sončeve ploskve

Pojava sam zaradi šolskih obveznosti ne bom mogel opazovati. Zato prosim uživajte še zame! Pojav sem sicer kot otrok opazoval že daljnega leta 2004 in me je povsem impresioniral. Letos pa se mi trga srce, ker kljub dobri vremenski napovedi, pojava ne bom videl. Vas pa opozarjam da je opazovanje Sonca brez ustrezne zaščitne opreme (folije mylar) zelo nevarno. Zato tega neizkušeni raje ne počnite sami, ampak se raje udeležite kakšnega javnega opazovanja, ki ga bodo organizirala številna astronomska društva – npr. AD Labod: http://adl.si/

POSODOBITEV 6. 6. 2012

Prehoda Vener prek Sončeve ploskve mi ni uspelo videti, zaradi oblačnega vremena. Sicer nisem čisto takoj obupal, ker mi je enkrat uspešno uspelo opazovanje delnega Luninega mrka, celo med rahlim dežjem. Vendar tokrat je bila situacija veliko težavnejša za opazovanje, saj se je Sonce nahajalo v času prehoda izredno nizko. Zato je bil sloj oblakov navidezno debelejši, kot je v resnici in tudi velika zbiralna moč teleskopa ni pomagala da bi uspel videti Sonce. Podobno kot meni, prehoda ni uspelo videti, kolegom ki so množično opazovali na Krimu. Pravzaprav je pojav v Sloveniji uspelo videti le redkim srečnežem, predvsem v vzhodnem delu države. 

 

Zaradi slabega (oblačnega) vremena se mi tokrat pri opazovanja prehoda Venere ni izšlo

Lep geološki pozdrav,

Bojan Ambrožič