1. Tek na Španov vrh

Bolj sem utrujen, bolje tečem. To pri meni drži kot pribito. Opazil sem, da se na tekmah vedno najbolje izkažem, ko je za mano več zaporednih dni, še bolje tednov, ekstremnih naporov. Med običajnim življenjem mi do tega nikoli ne uspe priti. Take napore doživljam le na svojih potovanjih. Leta 2014 v ZDA sem bil tri dni pred svetovnim prvenstvom tako zelo utrujen, da me je vodstvo naše reprezentance povsem odpisalo. V le treh dneh sem se popolnoma regeneriral in odtekel svoj najboljši tek doslej. Potem naslednjo leto, sem pred gorskim maratonom v Zermattu počival kar 5 dni in rezultat je bil katastrofalen. Letos na Madeiri sem se na predvečer maratona od utrujenosti zgrudil v posteljo in naslednji dan tekmo odtekel odlično. Skratka opazil sem, da moje telo potrebuje ogromne količine treninga, da funkcionira optimalno. Že dan ali dva počitka pa mi zelo škodi.  Žal so takšni napori vedno hoja po konici noža. Če naredim samo en trening preveč, lahko zbolim.

Zato sem vedel, da bom danes na Teku na Španov odtekel dobro, kljub temu da sem v zadnjih 14 dneh počival zgolj en dan. Štart teka je bil pri bolnišnici na Jesenicah. Do cilja  je bilo potrebno premagati 800 višinskih metrov na razdalji 6.8 km. Na štartu se nas je zbralo kar okrog 40 tekačev, kar je za ta termin ob koncu sezone dobro. Če bi bila štartnina kak Evro cenejša, pa bi verjetno prišel še kdo več.

Na začetku tekme smo tekli po asfaltni cesti, ki je po slabem kilometru zavila v gozd. Nekako nisem pričakoval, da mi bo kdo sledil. Vendar se je v ospredje postavil tekač, ki ga prej nisem poznal. Kasneje sem izvedel, da je bil to Avstrijec Stefan Wering. Njegovega tempa nisem dolgo zdržal. Pač pa me je ujel Marko Florjančič. Marko se me je držal naslednje tri kilometre. V strmih klancih sem mu pobegnil za kak korak. Vendar me je  uspel ujeti na spustih. Spusti so bili na srečo tehnično nezahtevni.

Izjave po tekmi

Proga nas je za tem vodila skozi vas Plavški Rovt. Tu pa se je končno začel strm klanec. Počutil sem se odlično in z lahkoto mlel en klanec za drugim. Noge sem imel dovolj močne, da nisem zahodil niti za en sam korak. Občutek sem dobil, da sem se tudi začel približevati Avstrijcu. Na koncu je sledil še vzpon po smučišču do Španovega vrha. Bolj kot klanec, me je ubil mrzel zrak. Ah, ta zima! Prav nič se je ne veselim.

Prvi trije v absolutni moški in ženski razvrstitvi smo namesto pokalov (pohvale organizatorjem!) prejeli denarne nagrade v višini 150 €, 100 € in 50 €. Meni ta kratek tek še ni bil dovolj. Ker mi samo sedem kilometrov teka ni bilo dovolj, sem po tekmi nadaljeval proti Križovcem in nazaj na Jesenice sestopil prek Javorniških Rovtov in Jelenkamna. Lep krog sem naredil.

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s