Nassfeld oz. Mokrine so med Slovenci izredno priljubljeno smučarsko središče. Poleti pa je to smučišče odlično izhodišče za vrhove Karnijske Alp, kot sta npr. Trogkofel in Rosskofel. Tokratni cilj pa sta bili ferata Amicizia Nassfeld Pramollo na gori Torre Clampil in ferata Däumling na skalnih stolpih pod Gartnerkoflom.
Naš prvi cilj je bila ferata na vrh Torre Clampil (2080 m). Ferata poteka čez severno steno gore. Ker skorajda celoten dostop do ferate poteka po smučišču, je zelo težko napisati dober opis kako priti do nje, saj je razcepov na poti (smučišču) enostavno preveč. Najlažje pa je do ferate priti tako, da točno z meddržavne meje na prelazu Nassfeldpass nadaljujemo navzgor po smučišču skorajda do vrha sedežnice Madritchen. Tu pridemo do manjšega sedla, od koder se naš cilj že vidi. Sledi le še kratek spust in vzpon po melišču do stene, kjer se začne ferata.
Ferata Amicizia se ponaša s težavnostjo D/E. Njena težavnost pa se stopnjuje z višino. V spodnji tretjini težavnost ferate nikjer ne preseže C. Potem pa stena postaja vse bolj strma (v zadnjem delu celo previsna). Skalnih razčlemb pa je vse manj. Tako je v sredinskem delu težavnost okoli C/D. V zadnjem delu pa stena postane povsem navpična in gladka. Čezenj vodi lestev iz neštetih skob. V temu delu sem se precej zanašal na počivanje s popkovino, saj je ta del daljši kot sem si mislil. Brez počivanja (visenja) bi kar težko premagal celotno ferato.
Z vrha Torre Clampil se je odpiral čudovit razgled na vrhove Karnijskih Alp, številna jezera na smučišču ter na Julijce. Vrh je precej raven in travnat – idealen za počitek. Mi pa žal nismo imeli prav veliko časa, saj nas je čakala še ena ferata. In sicer ferata Däumling sploh ne leži v bližini, ampak je bila iz našega stojišča ravno na nasprotni strani prelaza Nassfeldpass.
Z vrha Torre Clampil smo po lažji ferati sestopili na manjšo škrbino (2025 m). Tu pa je razpotje. Lahko bi zavili levo in sestopili na Italijansko stran. Sam pa sem presodil, da je bližje, če zavijemo desno in sestopimo na Avstrijsko (severno) stran gore. Pot je mestoma slabo sledljiva. Vendar naposled pripelje nazaj do melišča, kjer se je začela omenjena ferata. Po smučišču smo potem hitro sestopili nazaj na prelaz. S tem smo zaključili prvo polovice ture. Sedaj nas je čakala še ferata Däumling (težavnost B/C).
S prelaza (1530 m) smo se nato z avtomobilom zapeljali do hotela na planini Watschiger Alm (1625 m) in si na ta način skrajšali pot za ca. 20 min hoje. Potem pa smo se po smučarski progi povzpeli do vrha žičnice pod Gartnerkoflom. Ferata poteka na drugi strani slemena prek skalnega stolpa imenovanega Däumling (2000 m).
Do stolpa se pride prek prvega viseča mostu. Le ta je kar dolg in se precej maje. Zato je potrebno nekaj poguma za njegovo prečenje. Na drugi strani mostu se ferata s pomočjo številnih skob vzpne na vrh stolpa. Tukaj so skobe veliko bolj skupaj, kot na Torre Clampil. Zato je ferata ocenjena zgolj z oceno B/C. Vseeno pa ferate sploh ne gre podcenjevati, saj je ves čas zelo izpostavljena in zahteva precej zbranosti.
Vrh stolpa je z južno steno Gartnerkofla povezan s kar 40 m dolgim visečim mostom. Le ta je bolje grajen in se ne maje preveč. Za mostom je zasilni izhod s katerim lahko hitro sestopim nazaj na izhodišče. Mi pa smo (čeprav že kar utrujeni) nadaljevali naprej po ferati. Ferata od tu dalje poteka podobno kot prej. Po skobah se strmo vzpenja čez steno. Vmes pa sta še dva manjša viseča mostova. Z vrha ferate smo po smučišču zelo hitro sestopili nazaj do avta.
Za obe ferati smo potrebovali skorajda 8 ur časa. Sam sem bil na koncu že kar zelo utrujen, saj sem že prejšnji dan tekel po hribih več kot 6 ur. Lepo in do konca izkoriščen vikend, ni kaj.
Lep feratarski pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 