Naj ponovim: dva dni pred mojim planiranim odhodom na Kitajsko me je presenetilo obvestilo, da svetovno prvenstvo v teku po stopnicah odpade. Bil sem popolnoma šokiran. Nekaj časa sem razmišljal ali bi sploh šel na Kitajsko. Vendar ker sem imel že plačano letalsko karto in vizo, sem se odločil da vseeno grem.
Potovanje sem začel na letališču v Trstu in najprej letel do Rima. Potem pa me je čakal 10,5 ur dolg let v Kitajsko mesto Xian. Nazadnje pa še triurni let na jug Kitajske v Guangzhou. Odpotoval sem v sredo zjutraj po našem času in v Guangzhou pripotoval v četrtek po njihovem času. Skupno sem za pot potreboval 28 ur.
Pripravljen sem bil da bom naslednjih 5 dni sam na Kitajskem. Poleg tega so me ves čas strašili, da na Kitajskem nihče ne zna angleško in da se je izjemno težko znajti. Zato sem si za vsak slučaj rezerviral celo dva hotela v primeru, da če v prvem ne bi znali angleško, bi še vedno lahko prespal v drugem. Na koncu pa so Kitajski organizatorji tekmovanja, namesto tekme organizirali program ogleda za nas tekače. Tako mi ni bilo potrebno skrbeti za prav nič.
Prva stvar, ki me je presenetila je ta, da je metro odličen. Vsi napisi so v angleščini. Metro je hiter in za naše razmere smešno poceni. Trenutno obsega 10 linij s 184 postajami. V dolžino pa meri kar 307 km. Do leta 2020 pa ga bodo podaljšali na prek 600 km. To pomeni podaljšanje za 100 km na leto! Na delih proge celo vozijo avtomatski vlaki brez voznika. Skratka, zelo moderno. Naj spomnim, v Sloveniji se pogajamo o podaljšanju železniške proge za 15 km, že več kot desetletje.
To pove kako hitro rastejo velika Kitajska mesta. Guangzhou je trenutno tretje največje Kitajsko mesto (14 milijoni prebivalcev). Še leta 1950 pa je tu živelo “samo” 2,5 milijona ljudi. Posledično je večina mesta popolnoma novega, starih zgradb pa izjemno malo, saj mesto tako hitro raste.
Z organizatorjema Andyem in Kimom smo se dobili pri stolpu Canton tower. Potem pa smo se do mojega hotela odpravili s kolesi. Tudi na Kitajskem si lahko izposodimo kolesa. Le da je njihov sistem precej boljši od našega. Pri nas (v Ljubljani) si kolesa lahko izposodimo samo na terminalih. Na Kitajskem pa si kolesa lahko izposodimo ali pustimo dobesedno kjerkoli v mestu. Trenutno jih je v na voljo en milijon. V Ljubljani jih je samo 510.
Pričakoval sem da bo vožnja s kolesom v velikem Kitajskem mestu nekaj na robu samomora. Pa promet sploh ni bil niti gost, niti kaotičen. Očitno vsaj v centru mesta več ljudi uporablja podzemno železnico, kot osebna vozila. Tako lahko rečem da je vožnja s kolesom v središču Guangzhou podobno varno, kot v Ljubljani.
Najprej smo si ogledali trg Huacheng. Tu je finančno središče mesta s pogledom na štiri najvišje zgradbe v mestu: Canton tower (596 m), East Tower (530 m), Guangzhou International Finance Centre (439 m) in CITIC Plaza (391 m). Poleg tega sta tu tudi futuristična zgradba knjižnice, ki spominja na odprto knjigo, in pa operna hiša. Sredi trga leži tudi ogromen vodomet.
Naslednji dan je bil v celoti rezerviran za ogled “starega” dela mesta. Po mestu smo se sprehajali celih 10 ur. Vmes pa smo si ogledali Zmajevo ulico, budistični tempelj, tržnico na vodi, park Liuhuahu in se povzpeli na goro Yuexi. Tu leži velik kip v obliki koz, ki naj bi po legendi pred 2000 leti ustanovile mesto Guangzhou. Seveda tudi ni šlo brez poskušanja Kitajskih specialitet, pri katerih se je meni obračal želodec. Zvečer pa smo se z ladjico zapeljali še po Biserni reki (Pearl river).
Naslednji dan bi morala biti tekma na Canton tower. Tekme žal ni bilo in prav nič nismo mogli storiti. Upravitelji stolpa skupaj z organizatorji so si zelo trudili, da bi tekma vseeno bila. Vendar se je Kitajska vlada, ki je lastnih stolpa, tik pred zdajci premislila oz. dala dovoljenje za 14 dni kasneje. Najverjetneje jih je bilo strah, da bi tak velik dogodek v svet ponesel novice o kršenju človekovih pravic na Kitajskem.
Pozabil sem omeniti, da so na Kitajskem blokirane vse Googlove storitve (Google, Google Maps, Google Play, …). Tako da priporočan, če imate androidni telefon, da si pred obiskom Kitajske prenesete brskalnik Safari, ker na Kitajskem bo za to prepozno, ker preprosto Google Play ne bo deloval. Prav tako je blokiran dostop do FaceBooka, Instagrama in še številnih drugih spletnih strani. Z nekaj čaranja se da dostopati tudi do vseh teh strani. Vendar si pred odhodom na potovanje raje pripravite in si naložite aplikacije, ki jih boste lahko uporabljali (npr. Map of China, offline prevajalnik Waygo, Baidu zemljevidi, …).
To da ne delajo nekatere spletne strani na Kitajskem, je še najmanjši problem. Kitajska krši človekove pravice na vsakem koraku in to na nek način hoče skriti. In ravno to je bil po mojem mnenju glavni razlog zakaj niso dovolili svetovnega prvenstva.
Na stolp smo v strogem spremstvu varnostnikov vseeno šli. Vendar je bil nas čas ogleda omejen. Žal je bilo slabo vreme. Tako da z vrha skozi meglo niti nismo videli tal. Stolp je visok 595,71 m. Razgledna ploščad pa leži na višini 462,1 m. Če vas ni strah v hlačah, greste lahko še višje: na najvišji prosti pad na svetu. Le ta vas spusti iz višine 485 m na višino 455 m. Okoli stolpa prav tako poteka najvišja krožna kabinska žičnica na svetu. Varnostnikom smo potem uspeli pobegniti in preteči nekaj nadstropij stopnic znotraj stolpa.
Za primerjavo – Baiyun mountain – najvišja gora v Guangzhou v višini meri le 382 m. Torej komajda čez polovico Canton Towera. Tudi na to goro smo seveda šli. Goro prerašča subtropski deževni gozd. Zato razgleda, razen z vrha gore ni. Na goro se je možno povzpeti peš ali pa z gondolo. V vsakem primeru pa je potrebno plačati vstopnino.
Zadnji dan pa nismo imeli vodenega ogleda po mestu. S kolegico iz Singapurja sva se odločila, da obiščeva safari park. Gre za živalski vrt, ki je tako velik, da ponujajo celo safari vožnjo po njem. Živalski vrt leži na jugu Guangzhoua, daleč od blišča modernega središča mesta. Šele tu sva prvič naletela na “pravo” Kitajsko – umazano, hrupno in kaotično. Zanimivo se je bilo videti tudi to plat mesta.
Vstopnina v živalski vrt je še za naše razmere draga (33 €). Vendar je park res velik. Tako velik, da čezenj vozijo kar tri godnole. Vsi napisi v parku so tudi v angleščini. Najbolj popularne živali (pande, tigri, koale in opice) pa imajo vsaka zase območja velikosti Ljubljanskega ZOO-ja. Zanimivo je bilo videti predvsem inkubatorje za mlade tigre in pande. Po parku sva se potikala kakšnih 5 ur. Potem pa se je meni že začelo muditi na letalo. S hitro hojo sva potrebovala nazaj grede več kot 30 min samo za izhod iz parka.
Domov sem potoval 30 ur, ves čas s sredstvi javnega prevoza. Nazadnje s 60 let starimi vlaki Slovenskih železnic, kar je predstavljalo daleč najbolj neudoben del celotnega potovanja. Ko sem se odpravljal na Kitajsko, sem pričakoval, da potujem iz moderne države v nerazvit svet. Ko sem pripotoval iz Kitajske nazaj v Slovenijo sem dobil občutek, da sem pripotoval iz super modernega mesta v popolnoma zaostalo državo. Na Kitajskem se zaradi diktature ogromno in zelo hitro dela na velikih infrastrukturnih projektih. Na drugi strani pa se pri nas zaradi (včasih pretirane) demokracije ne dela skorajda nič. Vprašanje je, kaj je sedaj bolje? Verjetno neka srednja pot. Dejstvo pa je, da se pri nas danes vozimo s 60 let starimi vlaki, kot najbolj kaže pa se bomo čez 40 let vozili s 100 let starimi.
Stroški potovanja:
- Letalska karta: 558 EUR
- Go Opti: 39 €
- Potovalno zavarovanje: 21 €
- Kitajska viza: 60 €
- Hotel: 70 €
- Ostali stroški (metro, hrana, …): 150 €
- Skupaj: 900 €
Lep popotniški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Hi
I was on a trip in a Guangzhou city in China. My main goal of the visit was world tower running championship which should be held in the Canton tower. However due to the last minute political decision from the Chinese government the race was inadvertently canceled. Nevertheless some of the competitors (including me) gathered in Guangzhou. Our guides Andy, Kim and Simi have done a great job of guiding us on a sightseeing trip across the city. We have visited many high buildings (including Canton tower), historical sites and even went o boat trip along the Pearl River. I have had a really good time. I haven’t had expected the Guangzhou would be so modern city. But most importantly I have met so many great people and gathered new friendship. Now I am really looking forward for the next tower running race.
Stairs up,
Bojan
Bojan Ambrožič 
Super, prav zanimivo o Gungzhou.
Mam pa par komentarjev. V Pekingu, kjer se trenutno nahajam, so tako mnozicno izposojo koles zacele tri firme pred nekako enim letom. Sedaj je teh firm kar nekaj, in koles ogromno. In tukaj je dejansko problem. V dezeli, kjer ljudje nujno ne poznajo reda ali spostujejo prometnih pravil je tako mnozicna uporaba teh “zastonjskih” koles postala problematicna. Kolesa namrec puscajo povsod kjer se ustavijo – rob ceste, hitre ceste (neverjetno kje vse jih vidis!), plocniki so popolnoma zaparkirani, itd. Najhuje je pred kakimi metro postajami, sopingi, parki,… kot drugo, spravili so na cesto generacijo, ki se ocitno skoraj ne zna voziti s kolesom. Pa vendar. Gredo na cesto, ne spostujejo nobenih pravil (voznja cez rdeco luc, v nasprotno stran). Voznja vstric in cvekanje, da uporabo telefona med kolesarjenjem niti ne omenjam. Ali speeminjanja smeri ne da bi pogledali ce je cesta prosta, Ce sem bil po kakem mesecu totalen zagovornik uporabe teh koles, pa so sedaj vir za zivciranje. Se posebno ko prides nekam s svojim kolesom in ga nimas kam za parkirat. Zato na nekaterih placih varnostniki prepovedujejo parkiranje teh koles. Zal pa je tako, da na Kitajskem je kolesar itak manjvreden udelezenec v prometu. Potem imas pa se na miljone elektricnih skuterjev, ki isto ne spostujejo pravil in voznja s kolesom zna biti zelo stresna. Seveda, pozitivna stvar je, da miljoni sedaj uporabljajo javna kolesa, ki so nenazadnje prepotrebna rekreacija in razbremenitev javnega prevoza. So pa ta kolesa tudi tehnolosko izpopolnjena, imajo npr. gps, najames jih lahko z WeChat aplikacijo, …
Prav zanimivo je tvoje opazanje, da v Guangzhou promet sploh ni tako gost ali kaoticen. Vsako mestona Kitajskem ima svojo logiko in gostoto in vecinoma promet ni prijeten. V Pekingu je namrec zelo grozno in s kolesom zelo nevarno, saj vozniki ne spremljajo okolice – promet ima svoja pravila in logiko in edino kar upostevajo je semafor – ja, na semaforjih so nastimane kamere.. aja, naceloma sem tukaj se najbolj uzival v casu t.i. Spring festivala (kitajsko novo leto), ki miljoni odidejo iz velemest domov in so ta skoraj prazna.
Glede odpovedi tekme pa… ne verjamem, da bilo to zaradi krsenja clovekovih pravic. To ni nikdar ni bil problem na Kitajskem in oni z veseljem gostijo najrazlicnejsa tekmovanja – se posebno taka, ki lahko ponesejo ime Kitajskev svet (leta 2022 bo ze druga olimpijada, hocejo dobiti nogometni pokal). Problem je bil drugje. Verjetno so organizatorji zagotovili premalo denarja za organizacijo (npr. kaj pod mizo) oz. so kitajci odpovedali zaradi kakega lastnega nam cisto nerazumljivega razloga. Je tudi vprasanje lokalnega kitajskega partnerja organizatorjev in cisto mozno je, da so le ti kitajci mnogo prepozno zaprosili za dovoljenja, napisali napacen datum in podobno… je pa kul, da so vam vsaj uredili ogled mesta
Glede cenzure pa… welcome to China 🙂 naceloma za tujce so precej bolj uporabni iphoni, ki ne temeljijo na googlem ekosistemu. Pa se na IJS je na voljo brezplacen VPN za ajfone in ajpade 😉
Všeč mi jeLiked by 1 person
Hvala za komentar. Z večino zapisanih stvari se strinjam. Kolesa so res kar povsod. Seveda sem bil jaz na Ktiajskem premalo časa, da bi mi stvari začele iti na živce. Koliko stane cena najema teh koles?
Srečno na Kitajskem!
Všeč mi jeVšeč mi je
Koliko stane? Zelo od odvisno od mesta. V Pekingu sta npr. najvecja Ofo in Mobike, uporaba pri prvem je 1 CNY na pol ure, pri drugem pa 1 CNY na uro, pa se kavcija je med 100 in 300 CNY odvisno od firme. Nekatere firme imajo se celo brezplacno uporabo. Vendar se je treba zavedati (tako berem po tukajsnih forumih), da so zadeve glih za glih profitabiltne, manjse firme pa celo delajo izgubo. Vprasanje je ce tak nacin trajnosten in verjetno bodo so najvecji startupi preziveli – veliko je tudi koles unicenih, izgubljenih itd itd. Po enih podatkih npr. rumena ofo kolesa stanejo 250 CNY (in na kitajskem naj bi jih bilo prek 200.000), oraznih Mobikov, ki odvisno od modela stanejo med 1000 in 3000 CNY (bilo naj bi jih preko 650.000). To so vse razseznosti in denar, ki se ga v sloveniji ne znamo predstavljati.
Se glede uporabe in prijave. Vse se da prijaviti preko aplikacij na telefonu – glavni problem za tujca je dejstvo da so aplikacije vec ali manj samo v kitajscini. Rabis seveda imeti tudi aplikacijo Wechat, ki je na kitajskem alfa in omega (omogoca chat, placevanje, itd itd – rahlo scary, da je prakticno vse v rokah ene firme).
Je pa bil zadnjic en clanek, da so mestne oblasti samo v Shanghaiu zaplenile 4000+ koles, ker so bila napacno parkirana. Ce jih firme zelijo nazaj morajo placati kazen, ampak menda se kolesa samo kopicijo, firme pa raje kar kupijo nova kolesa kot pa placajo kazni 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Kljub vsemu lep in zanimiv obisk.Morda drugič kaj več o pocutju.Hvala za lepe posnetke.Lp
20. jun. 2017 10:07 je oseba “Bojan Ambrožič” napisala:
> Bojan Ambrožič posted: “Naj ponovim: dva dni pred mojim planiranim odhodom > na Kitajsko me je presenetilo obvestilo, da svetovno prvenstvo v teku po > stopnicah odpade. Bil sem popolnoma šokiran. Nekaj časa sem razmišljal ali > bi sploh šel na Kitajsko. Vendar ker sem imel že plačano” >
Všeč mi jeVšeč mi je
@ Matty: Še enkrat hvala za vsa pojasnila!
Všeč mi jeVšeč mi je