Daljše obdobje nisem napisal nobenega bloga: ker sem bil na bolan in ker sem bil na dopustu na Kanarskem otoku La Palma. Tako kot na sosednji otok Tenerife, sem se tudi na La Palmo odpravil s tekaških kolegom Žigo. Na otok sva poletela prek letališč v Münchnu in Madridu.
Cilj tokratnega potovanja je bilo preteči traso znanega gorsko-tekaškega ultramaratona “Transvulcanija”. Gre za 74 km dolg ultramaraton s 4300 m vzponov in 4000 m spustov. Na tem teku sem sprva želel nastopiti. Vendar na žalost moja prijava ni bila uspešna. Ker me je na tek še vedno zelo vleklo, sem se vseeno določil da progo pretečem za trening.
Da bi bila čim bližje trasi ultramaratona sva bila nastanjena v mestecu Los Llanos. Transvulcanija je predolga za en dan, da bi jo pretekla z užitkom in lahko uživala v naravi. Zato sva progo razdelila na dva dela.
Prvi dan sva s tekom začela na plaži Tazacorte v mestecu Puerto. To je 3 km pred uradnim koncem teka. Torej bova ves čas tekla v obratni smeri. Takoj za plažo Tazarcorte se pot začne strmo vzpne čez klif. Potem pa pelje strmo navzgor skozi nasade banan. Kmalu za tem pot zavije v čisto divjino. Pot naslednjih 28 km ves čas sledi robu kaledere Taburiente. Kaldera Taburiente je posledica ogromnega vulkanskega izbruha izpred dveh milijonov let. Premer kaldere znaša kar 8 kilometrov. Na srečo danes ni več aktivna. Je pa na La Palmi še večje število vulkanov, ki so izbruhnili pred kratkim. In ravno tja naju vodi pot.
Pot po kateri poteka Tranvulcanija je označena z oznako GR 131. Označena je izjemno dobro. Markacije in kažipoti so postavljeni zelo na gosto. Še več! S križci so označene celo vse poti, ki niso prave.
Podobno kot na Tenerifu, se tudi na La Palmi zelo hitro menjavajo višinski pasovi. Ob obali je klima zelo sušna s kaktusi in nasadi banan. Približno na nadmorski višini 800 m pa se začne borov gozd. Pot je ves čas zelo strma. Že kmalu po začetku teka sem začutil, da nisem pravi. Še vedno sem bil rahlo bolan. Le z golo trmo sem se počasi vlekel v ta dolg klanec. Na noben način pa se nisem hotel odpovedati avanturi in vsem tem lepim razgledom.
Na višini 2000 m razgledi postanejo še lepši, saj se tu gozd konča. Pot pa postane bolj položna. Na tem mestu bi najraje šprintal od veselja in od vseh lepot. Vendar sem bil zaradi slabega počutja prisiljen v počasno hojo. Pot po 17 km pripelje na Roques de los Muchachos, ki je z višino 2423 m najvišji vrh La Palme. S tod se odpre čudovit pogled na celotno kaldero ter na astronomski observatorij.
Od tu dlje gre pot pretežno navzdol. Zato sem upal da mi bodo noge bolj stekle. In res se mi je končno odprlo. Na srečo, saj so tu razdalje precejšnje. Možnosti za krajšanje ture pa ni. Naslednjih 12 km pot s številnimi krajšimi vzponi in spusti sledi robu kaldere vse do manjšega bivaka. Pot je zaradi mivke zelo udobna za tek. Ob bivaku naletimo tudi na edini izvir vode na poti.
Od bivaka dalje pot se pot pretežno spušča po grebenu in nas po 5 km pripelje v tropski gozd. Na tem mestu sva midva zavila s poti in se spustila v vas El Paso. Prvi dan sva pretekla 45 km s 3700 m vzponov in 2850 m spustov. Nazaj do hotela v mestu Los Llanos sva se zapeljala z avtobusom.
Naslednji dan naju je čakal še drugi del poti. Avto sva pustila na cilju v mestecu Los Canarios. Nazaj na izhodišče (cilj prejšnjega dne) pa sva se zapeljala s taksijem. Prvi del ture je potekal skozi džunglo. Zelo sem užival v teku pri visoki vlagi. Ni mi pa ustrezalo, da je bilo tu relativno hladno. Na tem odseku tudi ni pretirani lepih razgledov. Na srečo se je že čez 10 km klima spremenila nazaj v bolj sušno.
Potem pa sva končno prišla do vulkanskega dela poti. Od tu do morja se vleče 15 km dolga veriga vulkanskih stožcev imenovana Cumbre Veija. Gre za relativno mlade vulkane. Najstarejši so se pojavili v 16. stoletju. Zadnji pa je izbruhnil leta 1971. Transvulcania se vrhovom vulkanov izogne. Midva pa sva sklenila da prečiva prav vse vulkane na poti. Prvi na vrsti je bil ognjenih Pico Birqovo. To je prvi vrh, ki se dvigne nad gozdno mejo. Zato sva s tod imela čudovit razgled.
Za tem pa je bil naslednjih 16 km na vrsti en sam tekaški užitek. Narava je prelepa da bi jo opisoval. Podlaga za tek pa je naravnost odlična, saj se ves čas teče po mivki. Tak teren omogoča zelo visoke hitrosti teka: tudi prek 20 km/h. Na poti sva srečala ogromno tekačev, ki so se pripravljali na bližajočo se tekmo. Enako pa tudi pohodnikov, ki so prišli zgolj uživat v naravi.
S tekom sva zaključila na vulkanu San Martin, kar je 7 km pred koncem uradne trase. Razlog je v tem da bi s konca proge težko dobila prevoz nazaj. Vseeno sva tudi ta dan pretekla 33 km s 2250 višinci, kar je veliko za drugi zaporedni tekaški dan.
Tri dni zapored nisva mogla teči. Zato sva se odpravila na ogled astronomskega observatorija Roques de los Muchachos. To je največji astronomski observatorij na svetu. Trenutno je tu 17 teleskopov, vključno s trenutno največjim optičnim teleskopom na svetu: Gran Telescopio Canaries (s premerom zrcala 10,4 m). Žal nam niso dali priložnosti da bi si ogledali ta teleskop. Smo pa si gledali 2,5 metrski teleskop Isaac Newton. Zaradi zelo suhega zraka in laminarnega vetra so na La Palmi najboljši opazovalni pogoji v Evropi. V načrtu pa je izgradnja teleskopa s premerom zrcala kar 30 m.
Popoldne sva šla po počitek na plažo. Plaž primernih za kopanje je na La Palmi presenetljivo malo. Tudi surfati nisem videl nikogar. Velika večina otoka je namreč obdana z visokimi klifi. Zaradi visokih valov pa je plavanje pod klifi nevarno. Peščenih plaž pa je le za prste ene roke. Vendar so vse, brez izjeme čudovite in zelo čiste. Posebnost otoka so naravni bazenčki, kjer se lahko ob nizki plimi kopamo. Zaradi klifov na La Palmi tudi ni nobenega večjega pristanišča. Zato je na otoku presenetljivo malo turistov.
Zadnji dan sva se odpravila spet v naravni park La Zarza, kjer sva si ogledala petroglife, ki so jih v skalo vklesali staroselci. Ogledala sva si tudi ogromen kanjon v bližini vasice El Tablado. Potem pa je naslednji dan sledil let domov. Ker sva zamudila povezovalni let iz Madrida, pa se je najin dopust (na stroške letalske družbe) podaljšal še za dodaten dan.
Lep popotniški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
Hvala,lep prikaz!
27. apr. 2017 20:48 je oseba “Bojan Ambrožič” napisala:
> Bojan Ambrožič posted: “Daljše obdobje nisem napisal nobenega bloga: ker > sem bil na bolan in ker sem bil na dopustu na Kanarskem otoku La Palma. > Tako kot na sosednjem otok Tenerife, sem se tudi na La Palmo odpravil s > tekaških kolegom Žigo. Na otok sva poletela prek letališč v Mü” >
Všeč mi jeVšeč mi je
Great images and story, did pretty much the same thing myself, just a little bit older! Well done.
Všeč mi jeVšeč mi je