Letos je za mano sezona, ko sem plačal za svoje “grehe”. Spomladi sem enostavno pretiraval s treningi, zaradi česar sem se poškodoval in sem moral izpustiti celotno sezono, še preden se je le ta sploh začela. Zato me, žal, letos na tekmah ni bilo. Tudi na Ljubljanskem maratonu me ne bo, saj bom takrat tekel na Kanarskih otokih. Sedaj, po dolgem času, spet precej zanesljivo tečem v klanec. Zato sem se odločil preizkusiti svojo formo s tekom na Triglav.
Na Triglav sem pred tem tekel že sedemkrat. Petkrat sem tekel s Krme, ter po enkrat z Vrat in s Savice. Svoj najboljši čas (1 h 42 min 30 s) sem dosegel spomladi leta 2012. Moram pa ob tej priložnosti iskreno čestitati kolegoma Nejcu Kuharju in pa Luki Kovačiču, ki sta zgolj dva tedna nazaj postavila nov izjemen rekord v teku na Triglav: in sicer 1 h 29 min z Aljaževega doma v Vratih po poti Čez Prag. Meni je ta čas nedosegljiv. Za dober rezultat v teku na Triglav se ti v vsakem primeru mora poklopiti ogromno stvari. Če bi si meni vse izšlo, bi verjetno lahko tekel nekaj pod 1 h 40 min. Bolje pa zagotovo ne. Čestitke!
Pri tokratnem teku na Triglav se je v prvi vrsti poklopilo vreme. Kot sem že poročal, je zgolj pet dni nazaj snežilo skorajda do nižin. Potem pa je prišla odjuga in sneg je v gorah večinoma pobralo oz. se je vsaj ojužil. To mi je omogočilo nov tek na Triglav. Spet bom tekel s Krme čez Planiko, saj je z Vrat čez Kredarico še vedno preveč snega in zato prenevarno. Na teku se mi je pridružil Žiga. Ker ga dobro poznam po tekaški plati, sem lahko presodil koliko sem močnejši od njega. Na podlagi tega sem se odločil, da začnem teči približno 25 min za njim. Tako da ga bom ujel ravno do vrha Triglava. Na vrhu bo namreč premrzlo da bi ga čakal pol ure.
Kako se obleči za tek na Triglav je znanost zase. Spodaj bo vroče (10 ali celo več stopinj). Na vrhu pa temperature verjetno ne bodo presegale ledišča. Odločim se za dolge tekaške pajkice in tanek velur, saj vetra ne bo. Poleg tega v meh nalijem še četrt litra izotonika. Po mojih izkušnja bo to ravno dovolj tekočine za do vrha gore. Zaradi izredno hudega napora se med tekom itak ne da piti.
Po ravnini Krme začnem teči brezkompromisno. To je dvorezen meč. Tu je tako položno da je enostavno treba teči hitro. Po drugi strani, pa se pravi rezultat naredi šele na strmem delu poti, ki se začne precej kasneje. Nič ne de. Tečem tako hitro kot gre. Tudi v prvem strmejšem delu skozi gozd mi noge lepo tečejo. Celo zdi se mi, da bi lahko še bolj napadel. Sledi gruščnat del poti, kjer je prvič treba pokazati zobe. Spet mi gre odlično.
Prek ravnice Vrtače in Malega Polja se po bližnjici čez strmo senožet poženem proti Prgarci. Tu dosežem prvi vmesni čas (44 min), kar mi obeta končni čas okoli 1 h 48 min. Tu pa je tudi močno začelo pripekati sonce. Temperatura je narasla na okoli 15 stopinj celzija. V velurju in pajkicah sem se začnel kuhati. Vendar ni časa, da bi se slačil. Treba je čim prej, čim višje, kjer bo spet hladneje. Pot čez Kurico večinoma prehodim, saj zaradi vsesplošne mokrote močno drsi na spolzkih skalah. Na Konjsko sedlo pritečem v 1 h 2 min, kar pomeni da sem bil še vedno na poti za končni čas pod 1 h 50 min.
Na tem mestu pa sem pred sabo zagledal Žiga. Tudi on je videl mene, kar je tudi njega spodbudilo k nekoliko hitrejšemu teku. Potreboval sem še kakšnih pet minut preden sem ga ujel. Še vedno pa je bilo zelo vroče in vlažno. Posledično so se mi rosila očala. Kljub lepemu vremenu, sem ves čas tekel v svoji megli. Očitno se je zarosil tudi objektiv kamere na mobitelu. Zato tako slabe fotke. Se opravičujem.
Na Planiki sem v času 1 h 24 min. Sledil je le še tek na vrh Triglava. Zaradi zarošenih očal sem skorajda zašel s poti. Potem pa sem se le zbral in napadel Mali Triglav. Že tu so se začele pojavljati posamezne krpe južnega snega. Sneg tu ni predstavljal tehnične ovire. Edinole tek po južnem snegu je počasnejši, kot po suhih skalah. V vsakem primeru pa je bilo tu najbolj naporen del proge. Še posebno ko k naporu svoje doda še višina. Na vrhu Malega Triglava pa je bilo “tekme” konec. Zaradi snega in posameznih poledenelih delov poti enostavno nisem več upal napadati. Tu na ravnini po grebenu bi že moral teči. Vendar sem lahko le počasi in previdno stopal ob jeklenici. Varnost je vedno na prvem mestu!
Sem se pa zaradi te počasnosti precej spočil in sem lahko v zadnjo strmino Triglava stopil spet nekoliko hitreje. Še vedno pa nisem upal spustiti prstov iz jeklenic, saj je bil ponekod še vedno sneg. Na vrhu Triglava se je čas ustavil pri točno 2 urah in 10 sekundah. Glede na razmere na gori, sem zelo zadovoljen z rezultatom. Čez kakšnih 10 minut je na vrh pritekel še Žiga. Celo pot, ves čas teka, je bilo jasno in brez oblačka. Na vrhu Triglava pa se je navlekla megla, zaradi česar je bilo mrzlo. Zato nama ni preostalo drugega, kot da čim prej pobegneva nazaj v dolino.
Zelo me je vabila kokakola na Kredarici. Vendar so nama povedali, da je pot z Malega Triglava proti Kredarico še bolj ledena. Zato sva šla nazaj po isti poti. Vmes pa uživala v razgledih in fotografiranju jesenskih slik. Sploh navdušujejo zlato-rumeno obarvani macesni. Bo treba v kratkem spet iti na Macesnovec. Kokakolo pa je več kot nadomestila mrzla studenčnica iz manjšega slapu pod Kurico.
- Arhiv tekov na Triglav:
Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
_ _ _ _ _ _
Hi
Today I did run from the bottom (Krma valley) to the top of mount Triglav (2864 m) – Slovenian highest mountain. This is 10 km long run with 1900 meters of an elevation gain. Due to the somehow dangerous snowy conditions near the top of the mountain I wasn`t able to run as fast as I did hope. In the end I did achieve the time of 2 hours 10 seconds. Therefore my best time remains at 1 h 42 min from 2012 run. The course record of 1 h 29 min is held by Nejc Kuhar and Luka Kovačič. Note that the usual required time for this route for an average mountaineer is about 6 hours.
Regards,
Bojan
Bojan Ambrožič 
4 comments