Na Veliko planino ne tečem prav pogosto. Pravzaprav sem nazadnje tu tekel pred petimi leti v okviru priprav oz. kvalifikacij za svetovno prvenstvo v gorskem teku. Pa si Velika planina zasluži več obiska, saj je tu lepo v vseh letnih časih.

Velika planina

Začel sem pri Kalcitu v Stahovici in se podal po normalni peš poti proti Svetemu Primožu. Moj tempo je bil umirjen, saj sem načrtoval dolg tek. Nad sv. Primožem sem naletel na odcep za pot proti planini Kisovec. Ker potem, ki jih ne poznam, vedno dam prednost, sem sklenil narediti ovinek prek Kisovca. Pot je sprva položna, šele na koncu se rahlo vzpne da pripelje na planoto na kateri leži Velika Planina. S Kisovca sem nadaljeval proti Domžalskemu domu in se kmalu naletel na normalno pot s sv. Primoža.

Na Mali planini že cveti žafran. Velika planina pa se še ni otresla snega in bo treba še kakšen teden ali dva počakati, da se travniki obarvajo v vijolično. Lepo vreme je kljub vsemu pričaralo čudovite razglede. Z Gradišča, najvišjega vrha Velike planine, so se odpirali pogledi na sveže zasnežene Grintovce. Nadaljeval sem proti planini Dol. Gre za severna pobočja. Zato je bilo, kot sme pričakoval, tu še veliko snega. Ponekod ga je vsaj še en meter. Pa sem si na ta način očistil športne copate, da so spet videti skoraj novi.

Na Gradišču z Grintovci v ozadju

Z Dola je sledi dolg in strm spust v Kamniško Bistrico. Sneg se na srečo kar hitro neha. V nasprotnem primeru bi zaradi strmega pobočja lahko imel težave. Voda pa zaradi taljenja snega teče skorajda povsod. Pot se konča pri spodnji postaje gondole na Veliko planino. Od tu bi imel nazaj do izhodišča le še 5 km teka po cesti.

Slap Orglice

Vendar sem raje turo še podaljšal  – s tekom v smeri proti Domu v Kamniški Bistrici. Kmalu sem skrenil s poti poti in tekel še do znanega slapu Orglice. Do slapu vodi utrjen kolovoz. Sam pa sem tekel po sicer dobro markirani, a ozki in skorajda neuhojeni stezici. Slap je bil zaradi deževja vodnat in vreden ogleda.

Kamniška Bistrica

Še nekaj kilometrov ceste in že sem bil pri izviru Kamniške Bistrice. Nazaj na izhodišče sem se vrnil po poti skozi Predaselj (sotesko Kamniške Bistrice). Žal zadnji del te poti še ni bil obnovljen od posledic lanskega žledoloma. Zato sem moral zadnjih 5 km teči po testi.

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič