Smer Janc-Mali v Begunjščici

Danes sva z bratom splezala smer Janc – Mali v Begunjščici. Smer je ocenjena IV+ / IV-III in je deloma opremljena s svedrovci. Smer se začne v levem zgornjem delu melišča, takoj za zadnjim predorom ceste proti Ljubelju.

Pogled na smer z Ljubeljske ceste

Ob glavni cesti, neposredno v padnici smeri, je težko parkirati. Zato sva avto pustila (v senci!) na odcepu za planino Korošico. Potem pa sva se po melišču sprehodila do vstopa v smer. Začetek smeri tiči v zajedi v levem delu steni. Naj pa nas ne zmede še večja zajeda v osrednjem delu stene. Res pa je da se v tretjem raztežaju naša smer tej zajedi povsem približa.

Približen potek smeri 

V prvem raztežaju je najprej treba premagati precej strm kamin. Noge levo in desno ob obe steni, pa gre kot da bi plezal podboj vrat. V tem delu smeri so svedrovci precej redki. Zato sva si pomagala z lastnimi klini. Do vrh prvega (dvojnega) raztežaja sledi še nekaj precej položnih, a gladkih apnenčastih plošč ter sprehod po zelo razčlenjenem terenu. Sidrišče je napravljeno zelo prostorno, s čudovitim razgledom na Ljubejščico in Košutico.

 

Prvi raztežaj

Začetek drugega raztežaja je približno tako zahteven, kot prvi raztežaj. Potem pa se teren kmalu položi v precej zopern svet z oblico naloženega grušča. V drugem raztežaju ni nameščenega nobenega svedrovca, niti klina. Tretji raztežaj je zopet lahek, a bistveno manj naložen kot prejšnji. Smer se pomika nekoliko desno in pripelje skorajda do velike grape, ki jo vidimo na desni.

 

Drugi raztežaj

  

Tretji raztežaj

V četrtem raztežaju sledi lepa prečnica v levo, prek strmih gladkih plošč. Dobre stope in oprimke se kljub vsemu najde. Za tem pa se smer obrne v desno (stran od gozda) in se zaključi na sidrišču pod strmimi kamini.

 

Četrti raztežaj

Zadnji, peti raztežaj je brez dvoma najlepši, saj ponuja plezanje po strmi zajedi v odlični skali. Svedrovcev  in pa klinov pa je v tem delu smeri toliko, da skorajda ni potrebno nameščati dodatnih varoval. Edina stvar, ki mi je pri vsej stvari zbegala je to:  “Zakaj nisva nikjer prečila Bornovo pot na Prevalo?”

Peti raztežaj

Sestop z vrha smeri poteka po levi strani, po gozdu. Opisi so govorili da se kmalu naleti na stezico. In res sva naletela na njo ter se po njej hitro spustila na Bornovo pot. Šele v Bornovem tunelu  sva ugotovila da med plezanjem nisva mogla naleteti na pot, ker smer Janc-Mali pravzaprav prečka tunel, nekoliko južneje od okna v sredini predora. Pravzaprav okno v tunelu leži točno na tistem mestu, kjer poteka velika zajeda čez steno. Tudi po tej zajedi poteka neka (navrtana) smer. Do avta sva hitro sestopila po dolgem melišču, ki se začne na severni strani tunela.

Okno v Bornovem tunelu

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

One comment

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s