Za mano je Begunjščica-Kalvarija- eden težjih gorsko tekaških treningov. Zato je prav da svojim nogam privoščim tudi kakšno bolj lahkotno turo, kjer ne bo moj cilj zgolj neusmiljen boj s sekundami, ampak predvsem lahkoten tek z uživanjem v razgledih. Vesel sem tudi da je z mojo hrbtenico vse v redu in da lahko spet treniram na polno.
Spet nisem vedel točno kam grem oz. kam me bo zaneslo. Za svoje izhodišče pa sem izbral kmetijo Suhadolnik v Kokri, ker do tja nisem imel veliko vožnje z avtom. Cesta je navkljub deževjem, še kar v dobrem stanju. Naprej pa sem nadaljeval po tekaško proti Kokorskemu sedlu. Pravzaprav vodita proti sedlu dve poti – Stara pot in pot čez Taško. Izbral sem pot čez Taško, ker je hitrejša in bolj zanimivo speljana čez strmo trmo skalno stopnjo. Vendar zaradi lojtric in pa številnih varoval sploh ni zahtevna. Moram pohvaliti Kranjčane, ker so varovala na poti pred kratkim povsem prenovili.
Kmalu po tem me začne pekoče žuliti v copatih. Bolečino iz trme zaenkrat še ignoriram. Pot postane tudi bolj položna in se začne počasi vzpenjati proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Odločil sem se da s sedla nadaljujem proti Kalškemu grebenu. Brez zimske opreme je bil možen tudi dostop na Grintovec. Na začetku poti proti Kalškemu grebenu se nahaja še nekaj manjših snežišč, ki jih je možno bodisi obiti bodisi prečiti brez zimske opreme.
V čevlju me je sedaj že nevzdržno žulilo. Zato sem sklenil skreniti s poti na bližnjo Kalško goro, da si oddahnem in preverim kakšno presenečenje me čaka v copatu. Nič, niti najmanjšega kamenčka! Le kako je to možno? Potem pa sem preveril še podplat in opazil da je vanj zarit železen žebelj! Očitno sem ga pobral nekje na poti čez Taško. Ker sem bil brez noža, sem ga iz podplata uspel izriti po kamenodobno s pomočjo ostrega kamna. Vsekakor pa je bilo vredno na Kalško goro priti v vsakem primeru, saj je bil razgled čudovit.
Po grebenu sem nadaljeval proti Kalškemu grebenu. Pravzaprav do vrha, s Kalške gore ni več daleč. Vmes je le en siten in zelo strm (celo rahlo previsen) sestop v škrbino. Vreme je bilo negotovo in samo upal sem da me nevihta nazaj grede ne bo dobila ravno na tem mestu. Iz istega razloga sem na vrhu Kalškega grebena hitro obrnil. Vendar na srečo z nevihtami danes ni bilo nič.
Sestop v škrbino
Lep gorniški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan nevem za katero pot si pohvalil kamniške markaciste, ampak po čez taško popravljajo markacisti iz Kranja. lp
Všeč mi jeVšeč mi je
Verjetno se je zmotil. Mislim, da naši (Kamničani) ne vzdržujejo tiste poti, pač pa Kranjčani.
Všeč mi jeVšeč mi je
Se opravičujem. Sem pozabil da ta predel spada že pod Kranjsko območje.
Všeč mi jeVšeč mi je