Ekskurzija v Nuklearno elektrarno Krško

JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO

Že dolgo sem si želel ogledati naše edino jedrsko oz. nuklearno elektrarno v Krškem. Zato sem z veseljem izkoristil dano priložnost naše fakultete, da se odpravim v Krško prav v samo Nuklearko.


Na ekskurzijo

Pred samim ogledom NEK-a smo v  kulturnem domu Krško poslušali krajše uvodno predavanja o delovanju elektrarne. Sam princip delovanja je razmeroma preprost. V sredici jedrskega reaktorja poteka t.i. fisija oz. jedrska cepitev. Atomska jedra uranovega izotopa  U-235 so težka in nestabilni. Zato v procesih naravnega radioaktivnega razpada, razpadajo na vse lažje in manjše razpadne produkte (npr. torij-231). V naravi ta proces poteka relativno počasi, saj je razpolovilna doba (čas v katerem razpade polovica jeder) U-235 kar 703.8 milijona let. Vendar ker v geologiji leta štejemo v milijardah let, je (bil) ta proces v geološkem smislu dovolj hiter, da je razpadlo toliko urana-235, da ga je med vsemi Uranovimi izotopi na Zemlji ostalo le še 0,7 %. Praktično vseh preostalim 99,3 % Urana na Zemlji predstavlja uranov izotop U-238, ki pa ga je toliko samo zato, ker razpada veliko počasneje – njegova razpolovilna doba traja kar 4,5 milijarde let (oz. lahko bi rekli kar starost našega osončja). Torej take naravne jedrske “elektrarne” tiktakajo že praktično od  začetkov obstoja vesolja. Človek ni izumil čisto nič novega. Le naučil se je kako lastnosti teh zanimivih snovi uporabiti v svoj prid. Kako pa? Vem, še vedno vam nisem odgovoril na nobeno vprašanje.

NEK Krško iz zraka (Vir slike: Publikacija Nuklearna elektrarna Krško)

Omenil sem že da je radioaktivni razpad uranovih izotopov v naravi zelo počasen. Posledično si z njim prav veliko, (vsaj pri proizvodnji električne energije) ne moremo pomagati (pač pa lahko v znanosti). Zato ga v jedrskem reaktorju pospešijo tako da sprožijo t.i. verižno reakcijo (angl. chain reaction). Proti jedru izotopa U-235 izstrelijo en sam nevtron, ki je dovolj da razbije omenjeno jedro na dve polovici. Poleg novih lažjih jeder pa nastanejo trije novi nevtroni, ki se zaletijo v nova jedra U-235 in jih razbijajo dalje. Steče verižna reakcija, ki teče dalje z eksponentno hitrostjo in če jo ne bi nadzorovali bi dobili atomsko bombo. V jedrskih elektrarnah z različnimi metodami verižno reakcijo močno zavrejo.

Prerez reaktorja (Vir slike: Publikacija Nuklearna elektrarna Krško)

Seveda od vsega teh reakcij nebi bilo prav nobene koristi, če se pri tem ne bi sproščala kakšna energija. Pa se! Sprosti se nekaj milijonkrat večja količina energije (npr. toplote), kot pri kemijskih reakcijah. V jedrski elektrarni proizvedeno toploto izkoriščajo za proizvodnjo pare, ki poganja turbine za proizvodnjo električne energije. Torej gre za povsem enak princip princip električne energije, kot pri termoelektrarni, le da se tu za gorivo ne porabi milijone ton premoga, ampak v primeru NEK-a le dva kilograma obogatenega jedrskega goriva dnevno. Pri tem proizvedejo 676 MW električne energije, kar predstavlja kar 40% proizvedeno električne energije v Sloveniji.

Oprema potrebna za vstop v reaktor

Po predavanju smo si šlo ogledat še samo nuklearko. Predvsem zaradi varnosti tu veljajo zelo strogi varnostni predpisi. Ste mislili da je na letališčih najhuje? Ste se pa zmotili. Tu veljajo enaka, a le še strožja pravila obnašanja. Pred vstopom v objekt so nas pregledali z rentgenom, tako kot na letališčih. Tudi fotografiranje so nam žal strogo prepovedali. Vso pot po objektih nas je poleg vodiča spremljal še varnostnik in pa čelada na glavi.

Pred vstopom v NEK

Ogledali smo si  kako delujejo vsi trije vodni krogi v elektrarni. Prvi je namenjen proizvodnji pare, drugi in tretji pa ga hladita. Šele tretji vodni sistem predstavlja voda iz bližnje reke Save. Voda se po poti skozi elektrarno spet vrne v Savo, a le če ne presega maksimalnih dovoljenih vrednosti za radioaktivnost pitne! vode. Težave z radioaktivnostjo te vode seveda ni. V zadnjih letih problem predstavlja reka Sava sama, ki ima (vsaj poleti) prenizek pretok. Zato vode za hlajenje ne morejo zajemati iz Save, ampak jo ohlajajo v velikih hladilnih stolpih.

Sistem zapornic na Savi (Vir slike: Publikacija Nuklearna elektrarna Krško)

Vse v elektrarni je dvojno ali pa trojno varovano. V primeru okvare so tu vedno sistemi, ki nadomestijo okvarjene in preprečijo da bi v času popravil potrebno zmanjšati količine električne energije. In prav vsi ti varnostni sistemi so samo elektrarno naredili vražje drago in pa praktično 100% pasivno za okolje. Tudi če bi v reaktorju prišlo do eksplozije (čeprav zaradi vseh mogočih varnostnih sistemov ne more), bi dvojna železobetonska konstrukcija prestala petkratni udar nastale eksplozije. Pri tem bi se sprostile radioaktivne snovi, ki bi bile še tisočletja radioaktivna, a ne bi mogla reagirati z okoljem.

Maketa NEK-a

Da je zgodba res taka nam to pove zgodovina jedrskih nesreč. Kdo je že slišal za Černobil? Vsi! Kaj pa za Otok treh mil? No, ja.    V Černobilskem primeru je šlo za svojevrsten splet človeških napak, ki so vodile do katastrofe, ki bi jo lahko preprečili, če bi vnaprej predvideli dovolj močno konstrukcijo okrog reaktorja, ki bi bila sposobna zdržati  silo eksplozije. Pri Otoku treh milj je “streha” zdržala in ni prišlo do ekološke katastrofe.

Jedrske nesreče so povzročile dva različna spektra posledic. Prvi (dober) da se je še poostrila jedrska varnost. Drugi (slab)  pa da se je v ljudi vcepil pretiran strah pred vsem kar je jedrsko. Kakšne težave so s tem nam je na dolgo in široko razlagal dr. Veselič, ki se že desetletja prizadeva najti lokacijo za shranjevanje jedrskih odpadkov. Potrebnega skladišča Slovenija še vedno nima, čeprav je bilo načrtovano že v sami izgradnji nuklearke, da bo zgrajeno najkasneje do leta 1986. Lokacijo so po desetletjih dela  le našli tik ob NEK-u. A vojne s papirji še vedno ni videti konca. V  ljudeh ostaja mrzličen strah kakšne nevarne snovi se bo odložilo v njihovo okolje. Šlo bo pa predvsem za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki nastajajo tudi pri znanstvenih poskusih in v medicini. Res ne razumem zakaj se ljudem preprosto ne pove preprostega dejstva da bodo dobili precej več sevanja na nekaj urni vožnji z letalom (izpostavljenost kozmičnemu sevanju iz vesolja), kot pa če bi celo leto kampirali ob ograji nuklearke.

Tako se tudi pod vse večji vprašaj postavlja vprašanje izgradnje drugega bloka JEK Krško. Tudi če bo država kdaj zbrala potrebni  2 milijardi Evrov za izgradnjo ( kar je nič manj kot petina letnega Slovenskega proračuna) se bo vedno kdo našel, ki bo iz takšnih ali drugačnih razlogov nasprotoval gradnji. Nove elektrarne pa nujno potrebujemo , saj se potrebe po električni energiji konstanto povečujejo in s tem naša odvisnost od uvoza električne energije iz tujine.

Jedrsko gorivo- tabletke uranovega dioksida

Na koncu smo si ogledali še kontrolno sobo, kjer upravljajo z delovanjem reaktorja. V velik bazen znotraj reaktorja je potopljenih 121 gorivnih elementov. V vsakem od njih pa je še 256 gorivnih palic s ca. 200 tabletami sintranega uranovega dioksida, ki so 2-5 % obogatene z U-235. Obogatitev ne poteka v Krškem, ampak v ZDA, kjer s centrifugiranjem ločijo težji U-238, od lažjega U-235. Gorivne elemente menjajo z novimi vsakih 18 mesecev. Po uporabi je delež U-235 v gorivu le še okoli 2 %. Gorivne elemente bi se dalo ponovno uporabiti, saj pri seriji radioaktivnega razpada nastaja tudi plutonij-239, ki bi v naslednjem ciklu lahko služil kot jedrsko gorivo. Vendar NEK Krško nima dovoljenja za tako reciklažo (spet smo pri papirjih).

Kontrolna soba (Vir slike: Publikacija Nuklearna elektrarna Krško)

Ogled nuklearke je bil zelo poučen in strokoven. Menim da bi morali sem v Krško pripeljati čim več ljudi zato, da bi jih izobrazili da je strah pred nuklearno energijo in sevanjem pretiran.

Lep pozdrav,

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.