Zakaj bi v Sloveniji morali zgraditi novo jedrsko elektrarno?

Skoraj vsak ve, da imamo v Sloveniji Jedrsko elektrarno Krško. Precej manj ljudi ve, da imamo v Reaktorskem centru na Brinju pri Ljubljani tudi raziskovalni jedrski reaktor – TRIGA. Jedrska energetika je z več vidikov zelo pomembna tema. Kljub temu, pa se v našem šolskem sistemu, temu področju znanosti, žal, nameni zelo malo časa. Zato je splošno razumevanje javnosti izrazito pomanjkljivo in nagnjeno k hitrim zaključkom. Luknjo v šolskem sistemu poskušamo nadomestiti v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT), kjer sem zaposlen.

Tudi v javnost pride zelo malo novic, ki so povezane z jedrsko tehnologijo. Če pa te že pridejo, so običajno zelo negativne in povezane z jedrskim orožjem ali jedrskimi nesrečami (tako kot npr. zelo gledana TV serija Černobil). Posledično se velik del javnost boji vsega, kar je povezano z jedrsko tehnologijo. V tem blogu bom poskušal odgovoriti na vprašanja, kako delujejo jedrske elektrarne, ali so varne in zakaj jih sploh uporabljamo.

Kako delujejo jedrske elektrarne?
Večina ljudi si jedrske elektrarne predstavlja kot splet neke zelo zapletene tehnologije, za katero še znanstveniki ne vedo dobro, kako ta deluje. Resnica je ravno obratna. Princip delovanja jedrskih elektrarn je zelo preprost, saj te delujejo na enak način kot termoelektrarne (npr. TEŠ), ki jih poznamo že več kot 130 let. V termoelektrarnah se za segrevanje vode, da le-ta preide v paro, uporablja premog. Para žene turbine, ki so priklopljene na električne generatorje, ti proizvajajo električni tok. Jedrske elektrarne so drugačne le v tem, da je vir toplote namesto premoga uran.

Shema delovanja jedrske elektrarne: Reactor Vessel = reaktorska posoda, Control Rods = kontrolne palice, Pressurizer = tlačnik, Containment Structure, = zadrževalni hram (vir: Wikipedia).

Energijo iz urana pridobimo v procesu jedrske cepitve (fisije). Če jedro urana-235 (edinega v naravi prisotnega cepljivega izotopa) zajame prost nevtron, se jedro cepi, nastala cepitvena produkta pa trčita v druga jedra v jedrskem gorivu. Kinetična energija cepitvenih produktov se spremeni v toplotno energijo, ki jo izkoristimo za ogrevanje vode. Ob cepitvi jedra se sprostijo dva ali trije nevtroni, ki lahko sprožijo nove cepitve uranovih jeder. Temu pojavu pravimo verižna reakcija.

Ali se jedrske elektrarne splačajo?
Eden izmed razlogov za nizko ceno elektrike iz jedrskih elektrarn je, da jedrsko gorivo (uran) vsebuje izjemno veliko količino energije. V termoelektrarnah običajno kurijo premog, ki ima povprečno energijsko vrednost okoli 24 MJ (mega džulov) na kilogram. V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) uporabljajo velenjski lignit, ki ima kalorično vrednost zgolj 10 MJ na kilogram, kar je manj kot pri bukovih drvih (in to je eden izmed razlogov za številne težave). Kilogram urana na drugi strani vsebuje 8-milijonkrat več energije kot lignit. Zato kot zanimivost: v Jedrski elektrarni Krško vsak dan “zgori” le okrog 50 kilogramov urana. V termoelektrarni z enako močjo pa bi zgorelo okrog 10.000 ton premoga. V TEŠ letno porabijo med 3,5 in 3,8 milijonov ton lignita (kar pomeni spodobno goro premoga). Zato, da se »splačajo« in da se zmanjša strošek transporta premoga, so termoelektrarne (npr. TEŠ) tipično zgrajene neposredno ob premogovnikih. Gorivo jedrskih elektrarn, na drugi strani predstavlja le majhen del (15 %) obratovalnih stroškov. Dvakratna podražitev urana na svetovnih trgih, stroške obratovanja dvigne le za nekaj odstotkov. Zato je elektrika iz Jedrske elektrarne med najcenejšimi v Sloveniji. V Jedrski elektrarni Krško zamenjajo gorivo, med remontom, vsakih 18 mesecev (takrat vstavijo približno 22 ton svežega goriva).

Velik delež stroškov jedrske energije predstavlja začetni kapital oz. strošek za izgradnjo elektrarne. Velik del teh stroškov predstavljajo varnostni sistemi. Po nekaterih ocenah bi strošek izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško znašal 7–10 milijard €, kar je skorajda enako letnemu slovenskemu proračunu. Ta strošek postavlja novo elektrarno na rob ekonomske rentabilnosti. Ob tem bi gradnja trajala 10 – 15 let. Hkrati se je treba zavedati, da bo Jedrska elektrarna v Krškem obratovala le še do leta 2043. Slovenija že danes uvozi 20–30 % električne energije. Če do takrat ne bo zgrajene nove jedrske elektrarne, bo Slovenija uvozila več kot polovico električne energije, v primeru morebitnega zaprtja TEŠ-a pa dve tretjini. V primeru morebitnih političnih nesoglasij z državami, od katerih uvažamo elektriko, bi to pomenilo drastično podražitev elektrike. To bi občutilo tako prebivalstvo z višjimi cenami položnic za elektriko, kot tudi gospodarstvo, ki bi čez noč zaradi višjih stroškov postalo nekonkurenčno. Zato je zelo pomembno, da Slovenija zagotovi čim večji delež električne energije iz lastnih virov.

Lahko vetrnice in sončne celice nadomestijo jedrsko elektrarno?
Kratek odgovor je: Ne. Daljši pa: Elektroenergetski sistem je zelo zapleteno omrežje. Ključno zanj je, da ves čas deluje stabilno, zato da imamo doma ves čas elektriko, kadarkoli jo potrebujemo. To pomeni, da ga morajo napajati elektrarne, ki lahko delujejo neprekinjeno 24 ur na dan, 365 dni na leto. Žal vetrne in sončne elektrarne to niso.

Težavo v praksi rešujejo tako, da za vsako inštalirano moč vetrne ali sončne elektrarne v rezervi obstaja neka druga vrsta elektrarne (običajno je to termoelektrarna), ki se vklopi samo takrat, ko sonce ne sije ali veter ne piha. V praksi je zadeva bolj zapletena, saj v primeru, da veter nenadoma neha pihati, pride do sesutja elektroenergetskega sistema, kajti termoelektrarne potrebujejo nekaj časa (minut do ur), da se zaženejo. To se je skorajda zgodilo januarja 2017 v Nemčiji, ker so vremenarji napovedali več vetra, kot ga je bilo (vir). S tega vidika so alternativni viri energije zelo dragi, saj potrebujemo dodatne termoelektrarne samo zato, da v sili nadomeščajo vetrnice in sončne elektrarne.

To je bil tehnično-ekonomski vidik. Sedaj pa k vidiku zdrave pameti. Moč Jedrske elektrarne v Krškem znaša 696 MW (to je približno milijon konjskih moči). V Sloveniji trenutno stojita dve vetrnici: prva v Senožečah in druga v Razdrtem. Prva ima nazivno moč 2,3 MW, druga pa 0,9 MW. Izkazalo se je, da vetrnici delujeta povprečno na 20 % nazivne moči. To pomeni, da bi potrebovali v Sloveniji vsaj 1400 takih vetrnic, kot je ta v Senožečah, oz. 3500 vetrnic takih, kot v Razdrtem. Glede na to, da že leta potekajo pogajanja za umestitev le nekaj vetrnic na Volovji rebri, je zelo malo verjetno, da bomo v Sloveniji kdaj proizvajali omembe vredno količino elektrike iz vetrnih elektrarn.

Kaj pa sončne celice? Zaradi izdatnih državnih subvencij imamo v Sloveniji trenutno inštaliranih za kar 260 MW sončnih celic. Vendar ker sonce sije (pre)malo časa, te sončne elektrarne proizvedejo le 2 % vse slovenske električne energije. Sončne celice proizvedejo 100–200 W na kvadratni meter. Za enako količino električne energije, kot jo pridobimo iz Jedrske elektrarne Krško, bi s sončnimi celicami morali pokriti območje velikosti 3,5–7 kvadratnih kilometrov, kar ustreza površini občine Ankaran.

Hidroelektrarne so najpomembnejši in najzanesljivejši vir obnovljive energije. Vendar je velik delež le-te tako v Sloveniji kot tudi v večini razvitega sveta že izkoriščene. V Sloveniji imamo kapacitete za postavitev novih elektrarn še na rekah Savi in Muri. Trenutno v Sloveniji iz hidroelektrarn pridobimo približno 25 % vse elektrike.

Je v jedrskih elektrarnah mogoče proizvajati atomsko orožje? 
Ne, v klasičnih fisijskih jedrskih elektrarnah ni mogoče proizvajati jedrskega orožja. V naravi najdemo uran v obliki dveh izotopov: urana-235 in urana-238. 99,3 % urana je v obliki urana-238, samo 0,7 % pa v obliki urana-235. Le uran-235 ima to lastnost, da je cepljiv (uporaben v jedrskih elektrarnah in pri atomskih bombah). Za delovanje fisijskega jedrskega reaktorja potrebujemo uran s 5-% obogatitvijo urana-235, za atomsko bombo pa z najmanj 80-%. Ker imata oba izotopa popolnoma enake kemične in (skorajda) enake fizikalne lastnosti, je bogatenje urana tehnološko izjemno zapleten, časovno potraten in drag proces. To je nekaj, kar si lahko privoščijo samo največje države.

Kaj je radioaktivnost in koliko radioaktivnega sevanja odda Jedrska elektrarna Krško okolici?
Radioaktivnost je naraven fizikalen pojav, ki pomeni spontano pretvorbo nestabilnih atomskih jeder v stabilna ali stabilnejša jedra. Radioaktivnega razpada ne moremo nadzirati niti ga ne moremo zaustaviti. Naravno radioaktivno je okolje, v katerem živimo. Prav tako hrana, ki jo jemo, naravno radioaktivni smo tudi mi sami. Vsako sekundo se v človeškem telesu zgodi 7000 radioaktivnih razpadov. Zaradi evolucije smo na to prilagojeni in nam majhne doze radioaktivnega sevanja ne škodijo. Nekatere študijo celo kažejo, da nam koristijo (vir).

Radioaktivno sevanje ali pravilneje ionizirajoče sevanje je vrsta sevanja, ki ima tako visoko energijo, da izbije elektrone stran od atomov. Če tako sevanje zadene molekule, lahko pride do poškodb celic. Če se to zgodi prevečkrat, celice ne morejo popraviti napak in odmrejo ali pa se začnejo napačno deliti. Takim »podivjanim« celicam pravimo rak.

Enota za dozo ionizirajočega sevanja je sivert. Smrtna doza znaša 5 sivertov. Letno vsak prebivalec Slovenije zaradi različnih sevanj naravnega ozadja prejme okoli 2,4 milisiverta. Med naravne vire sevanja sodi tudi sevanje, ki prihaja iz vesolja. Pred njim nas v veliki meri ščitita Zemljina atmosfera in magnetno polje. Čim višje gremo, večjo dozo sevanja dobimo. Piloti in stevardese dobijo letno 1,3-krat večjo dozo sevanja kot delavci v Jedrski elektrarni Krško. Največ radioaktivnega sevanja pa v Sloveniji dobimo od plina radona, ki naravno pronica iz tal. Radon je žlahten plin, težji od zraka in se zadržuje v neprezračenih prostorih, kot so kleti in kraške jame. Zato med vsemi poklici najvišje doze radioaktivnega sevanja dobijo delavci v Postojnski jami (dodatne 3 milisiverte oz. trikrat več kot piloti). Ionizirajočemu sevanju smo izpostavljeni tudi vsakič, ko se sončimo, saj so UV-žarki prav tako vrsta sevanja. Nikakor pa, kot velja znan mit, ni nevarno sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni.

Koliko ionizirajočega sevanja odda Jedrska elektrarna Krško okolici? Meritve kažejo, da manj kot 1 mikrosivert oz. manj kot eno tisočinko sevanja naravnega ozadja. Enako dozo sevanja dobite tudi, če pojeste 10 banan. Banana sodi med tista živila, ki so najbolj naravno radioaktivna. Če bi naenkrat pojedli 50 milijonov banan, bi dobili tako veliko dozo sevanja, da bi umrli. Seveda pa bi veliko prej umrli od presitosti.

Kako nevarni so jedrski odpadki?
Jedrski odpadki so v resnici še največja (in edina realna) težava jedrskih elektrarn, ker so radioaktivni. Ko jedrski odpadki enkrat nastanejo, so nekateri dovolj radioaktivni, da so človeku nevarni še stoletja ali tisočletja. Zato jih najprej varno skladiščijo, nato pa odložijo. Problem je zagotavljanje varnih pogojev za odlaganje, dokler se aktivnost odpadkov zaradi naravnega radioaktivnega razpada ne zmanjša. Glede na aktivnost poznamo jedrske odpadke dveh vrst: visoko radioaktivne ter nizko in srednje radioaktivne. Prvi so lahko izrabljeno jedrsko gorivo oziroma odpadki, ki nastanejo pri recikliranju jedrskega goriva. Trenutno na svetu še ni odlagališča za takšne radioaktivne odpadke, zato jih skladiščijo v jedrskih elektrarnah. Najverjetneje bodo Finci prvi na svetu, ki bodo v nekaj letih začeli podzemno odlagati tudi takšne vrste radioaktivnih odpadkov.

Nizko in srednje radioaktivni odpadki niso tako zelo nevarni in za njih veljajo manj stroga merila glede odlaganja. Odlagališče za njih bo zgrajeno v neposredni bližini Jedrske elektrarne Krško – v Vrbini pri Krškem. Pomembno je poudariti, da ti odpadki ne nastajajo samo v jedrskih elektrarnah, temveč tudi v medicini (npr. zdravljenje raka), industriji (pregled zvarov) in znanosti (raziskovalni reaktor TRIGA).

Pri prevozu visoko radioaktivnih odpadkov se uporablja posebne zabojnike, ki nepoškodovani preživijo nalet vlaka

Kako varne so jedrske elektrarne?
Jedrsko varnost v jedrskih elektrarnah jemljejo zelo, poudarjam, zelo resno. Kdo bi rekel, da se z njo v Jedrski elektrarni Krško (NEK) v nekaterih segmentih celo pretirava. Varnost je vpeta v čisto vse nivoje delovanja elektrarne. Vsi delavci morajo opraviti posebne tečaje, preden se lahko zaposlijo. Tisti, ki pa so izpostavljeni radioaktivnemu sevanju, opravijo še dodatna izobraževanja. V nadzorovanem območje NEK-a je prepovedano jesti ali piti in ni WC-jev, da ne bi prišlo do kontaminacije in raznašanja radioaktivnih snovi. Operaterji v nadzorni sobi NEK-a, potrebujejo še posebna, dodatna, zelo zahtevna, večmesečna izobraževanja. Vsako leto preživijo približno teden dni na Simulatorju – zelo natančni kopiji komandne sobe v NEK-u. Za primer hujše nesreče imajo operaterji na voljo celo zaloge hrane in vode.

Kot že rečeno, velik del jedrske elektrarne predstavljajo varnostni sistemi, ki so podvojeni, potrojeni in celo početverjeni. Tudi, če se jedrski reaktor zaustavi, še vedno nekaj časa oddaja toliko toplote (kot manjša termoelektrarna). Zato je bistvena naloga varnostnih sistemov, da v vseh mogočih slučajih, ohranjajo hlajenje jedrske sredice. To dosežejo s kroženjem vode, ki posredno odvaja toploto v okolje. V primeru izgube elektrike, se vklopijo dizelski generatorji, ki poganjajo črpalke za vodo. Če še ti odpovejo, je NEK povezana s posebnim daljnovodom s plinsko termoelektrarno Brestanica.

Je torej nemogoče, da pride do nove jedrske nesreče? Ne. Jedrske nesreče se bodo zagotovo še dogajale. Vendar tako, kot zaradi ene letalske nesreče, ne prepovemo letalskega prometa, tako tudi zaradi treh (večjih) jedrskih nesreč v celotni zgodovini, ne bi smeli prepovedati ali se bati jedrskih elektrarn. Ob vsem strahu pred jedrskimi elektrarnami me najbolj čudi, da se ljudje še upajo voziti po slovenskih cestah, kjer povprečno vsakih nekaj dni nekdo umre.

Od kod potem elektrika?
Istočasno z gospodarsko rastjo raste tudi potreba po elektriki. Če je gradnja nove jedrske elektrarne polemična, termoelektrarne so okoljsko sporne, vetrnice in sončne celice se v Sloveniji ne splačajo, od kod bo v prihodnosti Slovenija dobila elektriko? To je zagotovo eno najpomembnejših vprašanj današnje in vsake prihodnje vlade.

Varstvo okolja je gotovo nekaj, kar podpiram. Ne podpiram pa njegove zlorabe, kar se v Sloveniji pogosto dogaja. To povzroča zamude in astronomske dodatne stroške pri infrastrukturnih projektih. Trenutno se v svetu (in tudi v Sloveniji) največji delež električne energije pridobi iz termoelektrarn. Ker pa te znanstveno dokazano povzročajo onesnaženje in globalno segrevanje, obstaja težnja po zvečanju deleža obnovljivih virov energije. Kot že rečeno, bi bil edini smotrn vir obnovljive energije v Sloveniji postavitev novih hidroelektrarn na rekah Savi in Muri. V Avstriji imajo na Muri več kot 30 hidroelektrarn. Pri nas pa zaradi okoljevarstvenih teženj obstaja skrb, da do gradnje ne bo prišlo. Pa tudi če bomo zgradili te hidroelektrarne, bodo vse skupaj še vedno dale premalo energije za trenutne slovenske potrebe, kaj šele potrebe v prihodnosti.

Ker v Sloveniji enostavno nimamo v obilju drugih virov energije, se večina energetskih strokovnjakov strinja, da je gradnja jedrske elektrarne edina smotrna rešitev za bodočo energetsko krizo v Sloveniji.

Za pomoč pri pisanju in strokovni pregled se najlepše zahvaljujem Radku Isteniču, dr. Aljažu Čufarju, prof. dr. Saši Novak in dr. Kristini Žagar Soderznik. Slike, ki niso drugače označene so moje avtorsko delo.


26 comments

  • Zelo dobro napisano. Brala sem, da se jedrski odpadki dajo reciklirati oziroma ponovno uporabiti za proizvodnjo energije. Je to res?

    Všeč mi je

    • Orano La Hague (Francija) je predelal po državah:
      Nemčija: 5482 ton iztrošenega goriva
      Japonska: 2944 ton
      Švica: 771 ton
      Belgija: 673 ton
      Nizozemska: 418 ton
      Italija: 193 ton
      In največ, 23,605 ton za Francoski EDF
      Od leta 1972, 44 komercialnih reaktorjev deluje z recikliranim gorivom MOX, od tega 38 v Evropi (22 v Franciji, 10 v Nemčiji, 3 v Švici, 2 v Belgiji, 1 na Nizozemskem).
      Reciklira ponovno se lahko uporabi nekje 95% ostalo je neuporabno.
      Po Francoskem zakonu morajo države sprejeti odpadke nazaj.
      Kaj se zgodi z gorivom, ki se iztroši v Krškem morda ve avtor tega članka. Na spletnih straneh NEK namreč nič o tem!
      V prosojnicah planov za novo (jih najde Google) je omenjena možnost MOX.

      Všeč mi je

  • Ob branju četrtega stavka in treh nepotrebnih vejicah sem že skoraj nehal brati. Ob tako poraznem znanju slovnice najbrž članek ne more biti kaj prida, sem si mislil.

    Pa mi ni žal, da sem vztrajal, saj je poljudno predstavljen pogled na jedrsko energijo celovit, zanimiv in informativen. Sicer pogrešam omembo alternative s pametnimi omrežji in uporabo nekaj desetin gWh velikega zalogovnika v obliki baterij električnega voznega parka. Ko bo slovenski vozni park v celoti elektrificiran, bodo tako tudi nestalni ove postali mnogo bolj uporabni.

    Avtorju hvala za odličen zapis, z željo po več pozornosti do slovnice.

    Všeč mi je

  • Na prvi pogled odlično napisano. Precej zanimivih navedb, umirjajoč ton, logične rešitve …
    Podrobno branje pa pokaže, da avtor manipulira s podatki. Recimo, v nuklearki “zgori” dnevno le 5 kg urana, v TE enake moči pa bi zgorelo 10.000 t premoga. Kako pa se pridobi teh 5 kg urana? Nekateri se še spomnimo obratovanja RUŽV, ki je zagotovil uran za prvo polnitev NEK. Količine izkopanega materiala za delovanje TE in NE so približno enake. Poleg tega nam RUŽV še danes predstavlja strošek, ki ni zajet v ceni elektrike iz NEK. Na tak način (da se vsi stroški za delovanje nuklearke ne upoštevajo v ceni elektrike) ni težko navajati nizke cene elektrike iz nuklearke. Kaj pa, če vključimo vse stroške, tudi zavarovalnino, riziko in škodo v primeru katastrofe?
    Radioaktivnost je naraven fizikalen pojav. To pa ne pomeni, da je nenevaren pojav. Tudi mušnice so povsem naravne gobe, pravijo pa, da so strupene.
    Kako varne so nuklearke? Odvisno. V svetu poznamo nenevarne nuklearke in potencialno nevarne nuklearke. Nenevarne so tiste, ki ne obratujejo (recimo Zwentendorf ali Vir), potencialno nevarne pa so vse delujoče.
    Trditev, da je edina rešitev slovenske energetike nova nuklearka, je v nasprotju z resolucijo EKS https://www.eks.si/. Scenarij “Opustitev premoga in jedrske energije” je povsem izvedljiv, z upoštevanjem zmanjševanja potratne rabe energije (učinkovita raba) pa najprimernejša opcija
    Prispevek je odličen primer dobrega PR sporočila, očitno naročena enostranska objava. Investicija v NEK2 je že v polnem teku in investitor si ne more privoščiti slabega javnega mnenja.
    Edina dobra stran tega prispevka je, da se sploh pogovarjamo o jedrski energiji.

    Všeč mi je

  • Se strinjam z veliko zapisanega, a menim, da bi morala biti Slovenija pionirka na področju jedrske energije, in sicer morda z izvedbo prvega komercialnega fuzijskega reaktorja po (morebitni) uspešni demonstraciji projektov ITER in DEMO, ali pa vsaj s postavitvijo fisijskega reaktorja IV. generacije, ki bi imel pasivne varnostne elemente (torej se ob morebitnem izpadu izključi sam, ni potrebe za generatorje) ter bi kot gorivo oz. del goriva lahko uporabljal iztrošeno gorivo reaktorjev zgodnejših generacij (dve muhi na en mah).

    Kar se pa tiče elektrike do te točke morebitne izgradnje (ki najbrž ne bo prej kot 2040-tih ali 2050-tih), pa smo po mojem mnenju naredili kardinalno napako, ko smo RH priznali polovični delež v JEK, kljub temu, da se le-ta po razpadu bivše republike nahaja na našem ozemlju. Namreč, pri vprašanjih razdelitve premičnega in nepremičnega premoženja se uveljavlja teritorialno načelo (prehod lastninske pravice na državo, na ozemlju katere je bilo premoženje ob razglasitvi neodvisnosti). V kolikor to pravico uveljavimo (če jo še sploh lahko), imamo do leta 2043 (v kolikor ne bo še enega podaljšanja) zagotovljeno zanesljivo oskrbo z elektriko. Je pa to bolj politično vprašanje, kot karkoli drugega. Hrvati so tudi ponujali odkup polovice reaktorja za približno $700M leta 2003 (mi smo jim ponudili $150M), kar je upoštevajoč inflacijo cca. $1MRD oz. cca. €900M…z nekoliko pogajanja bi takrat za neko razmeroma ugodno ceno (~$500M) lahko odkupili drugo polovico. Sploh pa bi bila ugodna, če se je že takrat vedelo, da obstaja namen podaljšati zaključek obratovanja iz 2023 na 2043, kot se je zgodilo.

    Všeč mi je

    • Slovenija nima denarja, da bi bila sama pri tako velikih projektih, ko je izgradnja fuzijske elektrarne. Pravzaprav je tako bogatih zelo malo držav. Zato pa prihaja do mednarodnih sodelovanj, kot je ITER.

      Všeč mi je

  • Saj ni važno koliko materiala morajo odkopat za kg urana….ker tisto kar odkoplejo, ne zgori v pečeh, kot material, ki ga izkopljejo za v TE Šoštanj. Pa tudi v ceno elektrike iz nukleark je vštet celotni proces z gradnjo vred.

    Všeč mi je

  • V ceno elektrike iz NEK ni vštet celoten proces, z gradnjo vred. Recimo, zapiranje oz. nadzor in varovanje RUŽV oz. RŽV gre iz državnega proračuna. Premija v primeru nesreče tudi. Pa še veliko drugega.
    Tisto, kar odkopljejo, če ne zgori v pečeh, pač direktno bremeni okolje pri proizvodnji rumene pogače, bogatenju ali skladiščenju jalovine.
    Jedrska energija ni čista, tudi če ni nezgod.

    Všeč mi je

  • To, da je za trenutno global o segrevanje kriv človekov vpliv, niti približno ni “zadovoljivo” znanstveno dokazano.
    Kot tudi ne “škodljivost” višjih ravni CO2 za naravo.
    Brez lažnih zelenih prerokov (trenutna zelena industrija je bolj ali manj le denar iz proračunov-ljudi v žepe tistih, ki v to investirajo; 1% in finančni skladi) bi s trenutno jedrsko in premogovno elektriko zdržali vse dokler se ne odkrije bolj učinkovit vzdržen vir, npr fuzija. V kolikor bi ves denar, ki gre danes za igračke v obliki vetrnic in solarnoh celic, šel za raziskovanje fuzije, bi v nekaj desetletjih gotovo dosegli željeno veliko pozitivno energetsko bilanco.

    Všeč mi je

  • D a ta črka ti predstavlja besedo “debil”? Ko se 97% svetovnih znanstvenikov strinja da je od Industrijske revolucije dalje za svetovno segrevanje kriv človek. In da ti še vedno tega ne verjameš in iščeš podatke pri teoretikih zarot. Potem raje ne govori bedarij ker samo sebe smešiš…

    Všeč mi je

  • NEVARNOST RADIOAKTIVNIH ODPADKOV
    Razpolovna doba urana-238 do stabilnega, neradioaktivnega svinca-208 traja natančno 4.470.254.622 let, 280 dni, 20 ur, 50 minut ter 14,400164 sekunde.
    Pu-239 z razpolovno dobo 24.200 let.
    zavajanje: še stoletja ali tisočletja
    resnica: jedrski odpadki so nevarni več sto tisoč let
    Dejanska cena gradnje odlagališča za iztrošeno gorivo je velika neznanka! Lahko sicer vprašamo Fince.
    Kakršnokoli odlaganje v sode je tvegano, saj so le ti lahko prej ali slej podvrženi vdorom vode in iztekanju radioaktivnih snovi.
    Gorivo se menja na 4 leta, le-to vsebuje 4% produkte fisije (npr. plutonij) ostalo se lahko znova uporabi, v kolikor se reciklira.
    Odpadke po recikliranju (lahko) vlijejo v steklo.
    Kakšen del plastike recikliramo, vidimo v naravi, kakšen delež iztrošenega goriva se reciklira ne vidimo.
    Francoska AREVA zagotovo ne dobavlja in reciklira goriva kar tako, zastonj.
    U, seveda in zaloge urana so nekje v severni Afriki. Saj vemo, kje so Francozi in ostali vpleteni?
    Vojne se ne dogajajo zaradi peska!

    Všeč mi je

  • “Iz tega vidika, so alternativni viri energije zelo dragi, saj potrebujemo dodatne termoelektrarne samo zato, da v sili nadomeščajo vetrnice in sončne elektrarne.”

    Nisem zagovornik niti nasprotnik jedrske energije, ampak zakaj ravno termoelektrarne za nadomestitev vetrne ali sončne? Zakaj ne jedrske in hidroelektrarne?
    Potem bi bilo čisto enostavno …

    Všeč mi je

      • Gradnja NEK2 se je začela v popolni tajnosti, nezakonito. Ponovno se dogaja nasilje nad davkoplačevalci.

        ZENS https://www.zens.si/novice/izjava-za-javnost-po-izvedeni-novinarski-konferenci-2092017 piše: Energetski koncept Slovenije – kamuflaža za vnos projekta NEK 2 v slovenski prostor?
        Zveza ekoloških gibanj Slovenije ugotavlja, da ima tako imenovani »jedrski lobi« prevelik vpliv na pripravo osnutka EKS in oblikovanju javnega mnenja o tem pomembnem energetskem dokumentu.
        Pri tem posebej poudarja, da je neprimerno snovati vizijo o novem jedrskem bloku v Krškem, dokler niso vse zadeve dokončno rešene za obstoječi objekt v obratovanju (nerešeno je vprašanje trajnega skladiščenje jedrskih odpadkov in prav tako je nerešeno vprašanje pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovanje obstoječega objekta). Zato bo ZEG vztrajal pri ureditvi prehodnih vprašanj in šele potem je mogoča javna diskusija o drugem bloku. Zato je tudi vprašljivo trošenje finančnih sredstev za promocijo drugega bloka, brez pravih odgovorov na predhodna vprašanja.

        Brez javne diskusije je investicija v NEK2 zgolj grobo nasilje.Javna diskusija pa naj bi temeljila na enakih možnostih. Tudi nasprotniki NEK2 bi morali doboto toliko finančnih sredstev od države, kot jih dobijo zagovorniki, drugače je vplivanje na javno mnenje enostransko, asimetrično.
        Besede, da lahko NEK2 zgradi Slovenija sama (ali pa da postane kot nosilka jedrskih tehnologij, prva v svetu) so zgolj slaba humoreska. Gradnja nekaj kilometrov železniške proge je že težava, kaj šele investicija, ki bi bila večja do 20 letnih državnih proračunov. Zato pa je načrtovana NEK2 v privatni lasti (glej EZ1), dobiček v roke kapitalu, riziko, katastrofe in izgube pa ostanejo v Sloveniji.
        Sem proti privatizaciji jedrske opcije, nuklearka je preveč občutljiva, da bi bila v privatni lasti. Se spomnite TEPCO in Fukušime? Poglej http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2014/4/48.pdf

        Všeč mi je

      • Investicija v NEK2 se je začela leta 2006 (odločitev vlade RS-resolucija) oz. 2009 (priprave na investicijo). Do sedaj je porabljenih vsaj 50 mio € od tega veliko za vplivanje na javno mnenje. Tudi učni listi za prvo triado osnovne šole so financirani iz Nuklearke in v njih, zanimivo, piše, da je jedrska energija obnovljiv vir.
        Tudi študija IRSN je bila plačana kot investicijska študija, ker pa je bila neugodna, so jo umaknili.
        Žal. Investicija NEK2 se je naskrivaj začela. Vendar še ni prepozno, da o njej razmislimo in jo ustavimo.

        Všeč mi je

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.