Vrtanje na Plečnikovem stadionu

V okviru terenskih vaju pri predmetu metode geoloških raziskav smo si na starem Plečnikovem stadionu ogledali kako poteka izdelava geološke vrtine oz. vrtanje.

Vrtalni stroj

Hmm – vrtanje na že zgrajenem stadionu…. čemu to? Prav to sem se spraševal tudi sam. Vendar le do tistega trenutka, ko sem prestopil prag “stadiona”. Namreč od nekdaj enega osrednjih športnih objektov v Sloveniji ni ostalo popolnoma nič. Vse skupaj spominja le na nek blaten z grmovjem zaraščen travnik sredi Ljubljane. Objekt je tako propadel, da si ne morem predstavljati kako so se lahko še pred kratkim tukaj, brez sramu, podile naše nogometne enajsterice. Precej bolje si denimo lahko mislim (glede na sedanje stanje) kako dobro bi lahko tu rasla npr. koruza. 🙂

Nekoč, ne tako davno tega, so bili tu nogometne tekme in sedeži …

… sedaj pa tu raste trava …

… in grmovje.

Pa sarkazem na stran. Stvari naj bi se v kratkem začele premikati na bolje. V načrtih je postavitev novega štadiona in pa večjega nakupovalnega centra pod njim. Trenutna je projekt še v začetni raziskovalni fazi. V času našega ogleda je potekala izdelava ene od dveh poskusnih hidrogeloških (16 m globokih) vrtin s katerima bodo s posebnimi nalivalnimi poskusi poskušali ugotoviti koliko vode kamnine lahko sprejmejo (“požrejo”) v določenem času. To zato, ker odvodnjavanje meteorne vode s strehe objekta ne bo potekalo v kanalizacijo, ampak kar v vrtine. Poleg teh dveh vrtin, se bo na območju štadiona izvrtalo še dodatnih pet ali šest vrtin z namenom da bodo vanje namestili toplotne črpalke. Ogrevanje objektov na toplotne črpalke je v zadnjem času postalo zelo popularno, ker gre za zelo ekonomičen ter okolju prijazen način ogrevanja, kjer se za ogrevanje vode ne izkorišča fosilnih goriv, ampak toplo vodo iz vrtin. Tako so po končani (resda relativno dragi) investiciji edini stroški za ogrevanje le stroški elektrike za pogon toplotne črpalke.

Kratek filmček vrtanja
Geologi so pri izdelavi vsakaršnih vrtin pomemben člen, ker s svojim znanjem lahko ocenijo na kakšne kamnine in morebitne litološke plasti bi vrtalci lahko naleteli med procesom vrtanja. Med in po vrtanju pa je geolog zadolžen za popis vzorcev kamnin, ki so bili odvzeti (oz. prinešeni) iz vrtine.

Udarno-rotacijsko vrtalno dleto vrste ODEX

V osnovnem principu vrtanje poteka tako da se vrtalno dleto skupaj z vrtalnim drogovjem zažira v kamnino. Drobce, ki nastanejo pri drobljenju kamnine, pa na površje nosi stisnjen zrak ali posebna vrtalna tekočina imenovana izplaka. Na ta način se doseže da je vrtina ves čas čista, da lahko vrtanje poteka (skorajda) neprekinjeno naprej.

Vzorci kamnine iz vrtine, ki jih bo kasneje pregledal geolog

V konkretnem primeru se je vrtalo s prenosno vrtalno garnituro Ameriškega podjetja Schramm. Ta firma je še posebaj postala znana v zadnjem času, ker je s svojimi vrtalnimi napravami pomagala rešiti 33 ujetih Čilskih rudarjev, ki so bili kar 69 dni ujeti v rudniku Copiapo. Vrtanje pa je potekalo na način ODEX, kje se vrtino hkrati vrta in cevi, da se nebi vrtina že kar med vrtanjem podrla. Ta način je bilo v tem primeru idealna rešitev, ker je vrtanje potekalo skozi sipke peščenjake Ljubljanskega polja.