17. Gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst

Dirka je minila v znamenju visokega jubileja – 40. obletnice prvega teka na Črno prst. Velika čast mi je bilo spoznati veterane s prve tekme. To so bili prav gotovo popolnoma drugačni časi, specialne opreme za gorski tek še ni bilo, a jim je vseeno uspelo priteči na vrh Črne prsti. Danes 40 let pozneje je tehnologija na področju gorskega teka močno napredovala, pa še vedno to ni sprehod. Še vedno se je ohranilo tisto bistveno – treba je teči in to čim hitreje!

Prav tako kot na prvi izvedbi teka smo štartali ob deveti uri. Precej zgodaj, a na srečo je bilo ponoči oblačno, da jutro ni bilo hladno. Pravzaprav bi težko našel boljše pogoje za visokogorski gorski tek.

Uvodni metri tekme

Začel sem počasi in previdno. Nisem hotel že kar takoj na začetku v vasi Trtnik prevzeti vodstva. Vendar me nihče ni hotel zamenjati na čelu kolone. Če sem jaz popustil tempo, so prav tako storili tudi tekmeci. Treba je priznati da je danes na štartu manjkala vsa elita, ker počivajo za jutrišnji nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem teku. Nekako mi sledita le še turni smučar Anže Šenk in kolesar Danijel Vinčec.

V vodstvu nekaj kilometrov pred ciljem ( Foto: Andrej Šorli)

Vendar ko sem prvič malce pospešil, sta takoj začela zaostajati. Nekaj časa sem ju še čakal, potem pa sem odtekel naprej. Po eni strani je bil dober občutek, ker nisem imel nikogar pred sabo. Po drugi strani pa sem vedel da na ta način ne bom dosegel dobrega časa, ker tu ni nikogar, ki bi mi diktiral tempo. Zato sem nadaljeval v podobnem tempu kot na treningih.

Zasledovalca: Anže Šenk in Danijel Vinčec ( Foto: Andrej Šorli)

Po prvi okrepčevalnici se klanec začne zares. Vendar ni nikjer tako strmo, da se ne bi dalo ves čas teči. Nekaj serpentin navzdol za sabo vidim Šenka. “OK, taka prednost bi morala zadoščati,” si mislim. Vendar nočem zaspati in spet malce pospešim. Do vrha Črne prsti je le še 300 m višinske razlike, a cilja ne vidim zaradi goste megle. Zato sem se orientiral po višinomeru kje približno na progi sem. V cilj sem pritekel brez hujše utrujenosti, z minuto boljšim časom, kot lani (54 min 24 s). To pa je bilo presenečenje, saj sem se precej manj trudil kot zadnjič. Že jutri me čaka nova tekma, zato je dobra da sem si prihranil nekaj moči

Zmagovalci ( Foto: Andrej Šorli)

Organizacija tekme je bila dobra, kot se za Grapo že spodobi. Pa zelo lepe (velike!) pokale smo dobili. Prireditev smo sklenili s spominsko skupinsko fotografijo vseh tekačev ob 40. obletnici te prireditve.

REZULTATI: http://www.pdpodbrdo.si/index.php?pid=122