Prvi in …

… drugi slap

V Hrušici pri Jesenicah ni bilo težko najti edinega “glasnega” potoka sredi vasi. Sprva pot vodi ob levem bregu potoka. Označena je z obledelimi markacijami. Potem pa poti zmanjka, ker jo je odnesla voda. Ne trudim se z iskanje poti, ampak kar nadaljujem po strugi potoka. Takoj sem “nagrajen” z najdbo pravega grobišča fosilnih školjk. Poleg školjk pa je v kamnini vidno tudi ogromno sledov bioturbacije oz. ihnofosilov.

Lupine školjk

Še bolj zanimivo pa je hitro izmenjavanje močo tektonsko poškodovanih plasti raznih glinavcev. Lepo so vidne številne nagubane plasti ter kontakti med različnimi kamninami. Za kontakte je značilna tekstura budinaž, ki jo najdemo tudi tu. Ta tekestura je nastala zato ker je kamnina sestavljena iz menjajočih bolj odpornih in manj odpornih plasti. Pri pravokotnem pritisku glede na smer plasti je prišlo do raztapljanja in v kamnini smo dobili trše kose kamnine imenovane budini. Te kamnine naj bi bile paleozojske starosti.

Ostronagubane plasti

Še nekaj skakanja čez kamne in že sem pri prvem izmed osmih slapov, ki bučijo skozi to sotesko. Na tem mestu se soteska zoži in postopoma postaja vse težje prehodna. Ob desnem bregu slapu vodi dobra pot še do drugega slapu. Ta je še bolj mogoče, kot prvi. Sploh sedaj- po deževju, ko ima veliko vode. Vendar se lahka pot tu konča. Jeklenice so potrgane in zato vzpona naprej odsvetujem. Od vseh varoval sta ostala le še dva klina in pa prosto viseča vrv po kateri se zasilno potegnemo na vrh drugega slapu. Vmes so vklesane zelo gladke stopnice (nikakor tako varne, kot tiste na Triglavu).  Odpre se pogled še na tretji in četrti slap. Poiskal sem še nadaljevanje za naprej navzgor. Vendar sem se odločil da ne rinem naprej, ker je bilo vse preveč razmočeno in nisem želel tvegati.

Tekstura budinaž in pa kontakt dveh kamnin

Naprej torej drugič, saj sem prepričan sem da se bom sem še vrnil, ker gre za res zelo zanimivo sotesko.

Tretji slap

Lep geološki pozdrav,

Bojan Ambrožič