Leta tečejo. Jaz pa tudi! Res je. S tekom okoli Bohinjskega jezera sem pred tremi leti začel nastopati na tekaških prireditvah. Od takrat sem po svojem mnenju znatno (sploh v zadnjem letu) napredoval. Zahvala temu gre rekordni seriji dni brez poškodb ter bolezni. In spet se mi je zazdel čas, da ponovim “obhod Bohinjca”. Na tek gledam letos precej drugače, kot pred tremi leti. Takrat mi je bila sama razdalja izziv. Letos pa le borba s časom.
Vem da sem sposoben teka krepko pod 45 minut. Nimam pa previsokih pričakovanj, saj sem bil predvčerajšnjim na Jalovcu. Noge so še vedno težke.
Na štartu se zbere množica ca. pol tisoča tekačev. Znanih obrazov s Tekaškega foruma je kar nekaj. Nekoliko manj pa je tistih, ki jih poznam z gorskih tekov. Ne, to ni zanje. Še sam se sprašujem kako se bodo obnesle moje mišice (prvič po dolgem času spet) na ravnini. Podplati pa so obuti v še neutečene nove Adidasove copate.
Štartni del – pri cerkvi sv. Janeza
Štartam spet preveč v začelju. Terja spet nekaj moči in spretnosti, da se prebijem mimo vseh tistih, ki so se danes precenili. Še ravno pravi čas! Saj se makadamska cesta kmalu zoži v blatno stezico. Ta predstavlja izziv za živce vseh tekačev s svojimi neštetimi preprekami v obliki spolzkih korenin, blatnih kotanj ter nerodnega kamenja. Ne bi rad vedel koliko tekačev si je danes zvilo gleženj. Tudi meni to nekajkrat skoraj “uspe”. Nekega tekača, ki je tekel tik za mano pa je tako zvilo, da je glasno zarjul in obenem skorajda priletel vame. Ni treba posebej omenjati, da se tukaj praktično ne da prehitevati. Medtem se uspem prebiti nekje na 20. mesto in v koloni s štirimi tekači tečem prav do Ukanca, na drugi strani jezera. Tek je še vedno zame prepočasen, a se zavedam da nima smisla staviti gležnje na tej poti. Se pa zato vsaj spočijem. Pri drugi vodni postaji ob mostu čez Savo (prva je bila že pred ribogojnico), pa končno začnem teči svoj tempo. Le še 5 km dobrega makadama je pred mano. Nekaj časa tečem popolnoma sam. Sprašujem se, če sem vseeno dovolj hiter. Sem- dohitevam tekača, ki je bil še pred tem vsaj 2100 m pred mano. Za 3. (nepotrebno) vodno postajo pri cerkvi sv. Duha grem brezkompromisno še mimo njega. Do cilja prehitim še dva “oddaljena” tekača in končam, kot 16. absolutno med 310 uvrščenimi moškimi. Zelo dober rezultat videno v mojih očeh.
Moj “zadovoljen” prihod v cilj
Pri času (ne vem ali ga je sploh kdo meril), ki sem ga potreboval za progo pa pridemo do organizacije. Ta je bila zelo povprečna. Vedeli so da bo prišlo najmanj 400 tekačev. Zato ne vem zakaj se niso mogli bolj potruditi. Tudi za relativno visoko štartnino 12 € (v predprijavi) oz. 17 € si dobil le navadno bombažno majico. Na tovornjaku so imeli desetine klopi, za katere pa nihče ni našel časa, da bi jih zložil dol. Tekači smo zato opravili vse v stoje. Druga grozna napaka pa je bila prepozna zapora ceste na mostu pri cerkvi sv. Janeza. Mi smo že štartali, organizator pa še vedno ni zaprl ceste, na kateri je bil prav takrat zamašek. Gledalci ob progi so morali opozoriti organizatorja, da tek že poteka in naj se že enkrat zapre cesto. Policiji to le uspe tik pred zdajci.
Vseeno sem užival v Bohinju in preživel lepo dopoldne.
Lep tekaški pozdrav
Bojan Ambrožič
Moj čas: 42 min 40 s, kar je zadostovalo za 5. mestvo v kategoriji do 30 let med 64 uvrščenimi, ter skupno 16. mesto absolutno med vsemi 474 udeleženci in udeleženkami.
Zmagovlec: Marko Pintar s časom 38 min 27 s.
REZULTATI TEKA: http://www.starafuzina.si/index.php?id=168
DEBATA NA TEKAŠKEM FORUMU: http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?t=9658&postdays=0&postorder=asc&start=0
FOTKE DOBITE TUKAJ: http://good-times.webshots.com/album/565279058dzpjsk
Bojan Ambrožič 
2 comments