Moj vozni park

Že več kot polovica tekaške sezone je za mano. V tem času sem kar pridno treniral in nabiral kilometre.

Še pred tem, preden sem se sploh zapodil novim pomladnim tekaškim izzivom naproti je bila, da svojemu “pogonu” priskrbim en lep vozni park obuval. Reebokov joggerski model Tempo Runner, sem zamenjal z mnogo bolj zahtevnim modelom Mizuno Wave Nirvana 3. Stal me je kar 110 €. Kar nekaj kilometrov sem potreboval, da sem se privadil na tako visok in blažen podplat. Za po asfaltu je copat odličen. Ker pa si takoj nisem mogel privoščiti še gorskega modela, sem z njim tekel praktično vse terene. Ker ima “wave” podplat v sredini veliko luknjo, se mi je velikokrat primoralo, da se je vanjo zataknil kak kamen. Da o tem da sem v tej luknji prenosil kilograme snega, kasneje tudi blata sploh ne govorim … Navdušila pa me je pri tem modelu dobra zračnost, saj je kar prijetno pihalo skozi copat in mi hladilo podplate.

Uporabil sem jih kar na 122-ih tekaških treningih in z njimi pretekel dobrih 1200 km. V to razdaljo pa niso vštete še desetine kilometrov vsakdanje hoje. Podplat je sedaj popolnoma gladek, tudi zračenje “ne dela” več.

Blaženje pa tudi ne ščiti več kolen in sklepov tako, kot pred 1000 kilometri. Mizunke so se v tem res izkazale, saj v tem času nisem imel nobenih težav s sklepi, ki so se mi pojavljale v preteklosti, ko sem tekel res s prav vsem kar mi je prišlo “pod noge.” Tekel sem s škornji, gojzarji, košarkarskimi copati, salonarji in verjetno s še čim.

O moji novi gorsko-tekaški pridobitvi – Inov-8 Mudroc 280 sem že govoril. Dodal bi samo to, da so se odlično obnesli na Gorskem teku na Grintovec. Še zdaleč nisem bil edini s tem modelom na tekmi. Med drugim je z njim postal državni prvak Simon Alič. Vendar sem razočaran, ker si me je že odlomil eden izmed zob na podplatu, namenjenih čim boljšemu stiku s podlago. Pravzaprav ta model prav zaradi njih spominja na kopačke. In res ti podplati bolje primejo od zgolj “nasekanih” podplatov mojih gojzarjev Alpina Anapurna. Prednost proti gojzarjem je še ta, da so zelo lahki (280 gramov) ter mehki in zato ne “nabijajo”, tlačijo prstov.

Inov-8 Mudroc 280

Najnovejša pridobitev in hkrati zamenjava za Mizunke pa je nek Adidasov model Respons Control (CTL) 6. Težko že reči kako se je obnesel, saj sem z njim pretekel manj kot 50 km. Gre za model nižjega do srednjega cenovnega razreda oz. spada v drugi kakovostni rang Adidasove ponudbe. Zakaj sem šel na slabše? Odgovor je preprost. Dijaški žep je (pre)plitek. Vseeno upam, da ne bom imel težav s koleni in sklepi, kljub občutno daljšim razdaljam v jesenskem delu sezone, ki me bodo vodile na Ljubljanski maraton.

Respons Control (CTL) 6 s še čisto nerabljenimi podplati

In še zadnje iz mojega voznega parka so gojzarji Alpina Anapurna. O njih sem že pisal v blogu – Moja gorniška oprema.

Vibram podplat po približno 40 turah oz. treh sezonah uporabe

UPDATE (3. 1. 2010) : Zaradi copat Respons Control sem res poškodoval. Nisem mislil da ima slabo blaženje tako slab učinek na sklepe. Po le nekaj mesecih treninga so se mi začele pojavljati bolečine na obeh golenicah tik nad obema gležnjema. Najhujša je bila bolečina pri teku v klanec. Ni mi bilo jasno za kaj gre in sem šel k ortopedu. Ta mi je pojasnil da gre za tipično tekaško poškodbo- poškodbo pokostnice. Ta se je zaradi kombinacije dolgih zimskih asfaltnih treningov s slabimi copati razdražila. Svetoval mi je teden ali dva počitka. Takoj sem si kupil nove zelo dobro blažene copate Nike Air Pegasus. Pol le nekaj dneh odmora sem začel teči z njimi. Takoj sem opazil da kljub temu da delam še daljše treninge se poškodba zdravi. Ni mi več bolela tako močno. Zato sem previdno nadaljeval s treningi. Po 14 dneh pa sem lahko začel normlano trenirati. Od takrat se mi ta težava ni pojavila več. Torej je sklep da je bolje odšteti nekaj deset Evrov več in poskrbeti za zdravje.

Lep tekaški pozdrav

Bojan Ambrožič

Če želite komentirati blog pošljite svoje prispevke na : bojan.ambrozic@siol.net