Spet se je obetal sončen dan in nikakor ga nisem nameraval preživeti kje za računalnikom ali kavčem. Ker se bliža Ljubljanski maraton sem takoj pomislil na kak daljši tek. Lahko bi se odločil za cestno varainto do Radovljice ali do Lesc, vedar se mi je to zdelo predolgočasno. Zato sem se odločil, da jo spet mahnem nekam proti Dobrči. Do kam bom pa sproti videl, sem si rekel.Rezultat je bila zelo zanimiva tura polna živopisanih jesenskih barv. Do Brezij sem pritekel v dobri uri, potem pa sem potreboval še uro in pol zložne hoje do Koče na Dobrči. Vreme je bilo prekrasno in uspelo mi je nekaj zelo zanimivih posnetkov jesensko obarvanega listja. Pri spusto navzdol pa sem kar veliko tvegal, kljub temu da sem imel obute zgolj cestne tekaške copate. Zelo sem užival v adrenalinu, ko sem kar preskakoval serpentine in si tako krajšal pot. Tako sem do Brezij potreboval manj kot eno uro. Potem pa še tek po isti poti do doma kamor sme prvič prispel pod 2 urama od Koče na Dobrči. Spet sploh nisem gledal na čas, ampak sem se velikokrat ustavil za fotkanje zdaj tega, zdaj onega …

Ljubno – Brezje pri Tržiču: 1h 2 min
Brezje – Koča na Dobrči: 1 h 31 min
Koča na Dobrči – Brezje pir Tržiču: 55 min
Brezje – Ljubno: 1 h 3 min