Za nami je še zadnji 11. tek v okviru Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih. Zame je bil na žalost to šele 5. tek in mi je tako na koncu zmanjkala le ena tekma za skupno uvrstitev.
Na prizorišče pridem že ob dveh, več kot uro in pol pred startom teka, ker je bilo rečeno, da bodo startnino pobirali le še do pol treh. Do takrat je bilo zbrano že lepo število tekačev in ker je bilo še zgodaj sem pričakoval, da bo končna številka presegala 200, mogoče celo 300 tekačev. Sploh zato, ker je kot rečeno, to finale gorenskih rekreativnih prireditev. A na žalost je kočna števikla komajda presega 170 tekačev. Po nastopih otrok in mladincev, ki so tekli en ter dva kroga okrog šole v Preddvoru, je bil na vrsti še naš tek.
Začel sem z dobre startne pozicije ter tako med prvimi pretekel nekaj prvih 100 metrov. Na začetku se je teklo presetljivo počasi, potem pa so najboljši močno pospešili in se hitro oddaljili. Tu sem tudi jaz tekel malo prehitro kar se mi je kasneje kazalo na vsej progi. Ves čas sem počasi izgubljal, čeprav sem se trudil držati tekmovalce. Proga se je tu spuščala skozi gozd mimo gradu Brda pri Kranju. Tu je bilo še kar prijetno ker je bila senca in ni bilo vroče. Potem pa smo zavili “s sence” proti vasi Suha. Tu je bila okrepčevalnica z vodo. Bila je kar na pravem mestu, saj smo potrebovali osvežitev za pot navzgor. Ko smo prečkali most čez Kokro, smo spet tekli po gozdu in prijetnih potkah. Tu in tam se je pot zelo približala Kokri, ki je po torkovi nevihti še vedno imela močan tok, da se je v zraku čutil njen prijeten hlad in prš. Kmalu za tem je bila oznaka še 3 km in ker sem bil že precej na koncu sem še zadnjič do cilja stisnil zobe ter se pognal v edini pravi klanček na progi. Za tem je sledil le še del proge do Preddvora, ki se je ponovil in že sem bil v cilju.
Na koncu sem bil absolutno 27. in vem da bi bil lahko še precej boljši, če bi prve kilometre varčeval z močjo ter na koncu pospeševal. Tu se je dalo z glavo precej taktizirati, saj so bile oznake o pretečeni na prav vsak kilomter. Na napakah se učimo in upam, da me bodo izučile.
Po nekaj energetskih napitkih, ki jih že stalno na teh prireditvah podarja Maxim, sem nameraval še izkoristiti bon za hrano. A tokrat sem bil razočaran, saj se je dobilo le neko čudno juho. Morali bi dati pleskavice in lepinje, ki so jih imeli že pripravljene.
Lep tekaški pozdrav
Bojan Ambrožič
SLIKE S TEKA: http://community.webshots.com/album/560798384fJKucz
URADNI REZULTATI TEKA: http://www.klub-trmastih.si/gp07gg.htm
Bojan Ambrožič 