V Kranjski Gori je ponoči zapadlo tako zelo veliko novega snega, da ji lahko po novem rečemo kar “Slovenska Japonska – Hokkaido“. Odlične razmere za uživanje v pršiču so privabile zares neverjetno veliko število turnih smučarjev. S turo sem začel na parkirišču v Kranjski Gori, ker tisto v Podkorenu še ni bilo spluženo. Po zratrakirani progi in dobro utrujeni smučini, ki je izgledala kot da že 14 dni ni bilo novega snega (in ne 2 uri), sem se podal proti vrhu Vitranca. Obrnil sem pred prečko zarad nevarnosti plazovi in odsmučal v Podkoren. Smuka je bila ves čas vrhunska – sploh ni kaj za dodati. Le zadnjih 100 višincev je bil pršič že južen. S Podkorena sem se povzpel nazaj gor – tokrat do Mojčine koče na vrhu Vitranca, saj so me vmes kolegi obvestili, da so lavinske razmere dovolj varne. Na vrhu sem imeli srečo, da se je pokazalo sonce in sem lahko uživali v razgledih na Julijce. Z lavinsko sondo sem izmeril 190 cm snega. Smučarske proge so bile v tem času večinoma že zvožene. Zato sem raje nadaljeval desno skozi gozd, kjer se pred mano ni peljal še nihče. Pršiča je bilo toliko, da sem celo pot navzdol vriskal od zadovoljstva. Skupaj se je nabralo kar 1400 višincev smučanja pršiča. Za konec lahko samo rečem: “Arigato Nippon!”