10 najpogostejših vprašanj o meteoritu Novo mesto

V zadnjih tednih na moj naslov pride veliko takšnih in drugačnih vprašanj povezanih z meteoriti. Zbral sem nekaj najbolj zanimivih.

1) Kosov meteorita Novo mesto ne bo mogoče najti, ker so se zarili globoko v zemljo. Ne drži. Vstopna hitrost meteoroidov v Zemljino atmosfero je tipično nekaj 10 km/s – v primeru meteoroida Novo mesto je znašala 21,5 km/s (77.400 km/h). Vendar se kosi meteorita preden padejo na tla upočasnijo na hitrost samo nekaj 100 km/h. Tako, da se ne zarijejo v zemljo. Vsi trije doslej najdeni kosi so bili najdeni na travi ali listju. Prav tako meteoriti ne padejo na tla pod topim kotom, ampak padejo skorajda navpično. Deloma se lahko v zemljo zarijejo le večji kosi v kolikor padejo v mehko blato. Meteoriti so v znani človeški zgodovini sicer le trikrat izdelali večje udarne kraterje – nazadnje leta 2007 v vasi Carancas v Peruju.

2) Padec meteoritov je za človeka smrtno nevaren. Ni. V celotni človeški zgodovini so kosi meteorita zadeli samo dva človeka. Prvič se je to zgodil 1954, ko je meteorit zadel gospo Anno Hodges v ZDA, drugič pa leta 1992, ko je meteorit zadel dečka v Ugandi. Oba sta nezgodo preživela brez posledic. Leta 1911 naj bi meteorit v kraju Nakhla ubil psa. Kasneje se je izkazalo, da ta meteorit prihaja iz Marsa. Leta 2013 je nad Ruskim mestom Chelyabinsk eksplodiral 100-krat večji meteoroid, kot je Novo mesto. Pri tem je bilo poškodovanih 3000 zgradb, vendar nobena zaradi padca kosov meteorita, ampak vse zaradi udarnega vala, ki je bila posledica eksplozije meteoroida z močjo enaki ca. 30 atomskih bomb nad Hirošimo. Povprečno meteorit pade na kvadratni kilometer Zemeljskega površja vsakih 50.000 let. To vse priča o izredni redkosti padcev meteoritov in hkrati astronomsko majhni verjetnosti, da bi meteoriti res zadeli koga.

Rezultat iskanja slik za Sylacauga (meteorite)
Gospa Anna Hodges je edina oseba v zgodovini, ki jo je poškodoval meteorit (Foto: Smihtsonian magazine)

3) Meteoriti so prenašalci nevarnih bolezni. Ne. Ni nobenih dokazov, da bi meteoriti s seboj nosili kakršno koli obliko življenja. Velja obratno. Mi ljudje smo nevarni za meteorite, saj če jih primemo v roke, jih lahko kontaminiramo in tako onemogočimo nekatere znanstvene analize. Zato prosimo vse morebitne najditelje, da kose meteorita prijemajo z rokavicami in jih pospravijo v plastično vrečko.

4) Meteoriti lahko zanetijo požar, če padejo na travo / seno. Ne, ni mogoče. Ko meteoroid vstopi v atmosfero se segreje na temperaturo več 1000 °C in se posledično začne na površini taliti. Neposredna posledica je nastanek črne žgalne skorjice. Vendar se meteorit preden pade na tla že skorajda povsem ohladi. V vsej zgodovini je bilo samo nekaj primerov, ko so ljudje prijeli meteorit takoj po padcu. Nihče se ni opekal oz. so vsi poročali da je bil meteorit na otip le nekoliko topel.

5) Slišal in ali videl sem eksplozija meteoroida Novo mesto. Torej sem videl padec meteoritov. Samo eksplozijo meteoroida je resda videlo veliko število praprebivalcev JV Slovenije. Na drugi strani padca meteorita Novo mesto po doslej zbranih podatkih ni uspel videti nihče. Da bi komu to uspelo, bi moral stati v neposredni bližini padca (največ nekaj 10 m). To pa je izredno malo verjetno. V vsej zgodovini je zelo malo takih primerov. Edini Slovenec, ki je to bil, je bil Janez Kolenc, ki je bil priča padca Avškega meteorita leta 1908.

6) Kose meteorita Novo mesto iščemo z detektorjem kovin. Meteorit Novo mesto je L-hondrit – meteorit z nizko vsebnostjo železa. Kljub temu ga detektor kovin z lahkoto zazna. V praksi pa se je izkazalo, da je območje kamor so padli kosi meteorita kontaminirano s številnimi kovinskimi predmeti (npr. naboji, smetmi). Zato iskanje poteka veliko hitreje brez detektorja kovin. Kasneje, ko bo padlo listje in zrasla trava ter s tem povsem prekrila meteorite, pa iskanje drugače kot z detektorji kovin (in podobnimi napravami) ne bo mogoče.

7) Najdeni so bili že vsi kosi meteorita Novo mesto: zato iskanje nima več nobenega nobenega smisla. Ne. Padlo je zagotovo več 10 do več 100 kosov meteorita. Najdbe novih kosov se bodo najbrž pojavljala še leta.

8) Kako velik je največji kos meteorita Novo mesto? Njegova masa znaša po ocenah nekaj 10 kilogramov. Glede na znano gostoto meteorita, ki je približno 3,4 g/cm3, to pomeni kamen velik (odvisno od oblike) 20 do 40 cm.

9) Kako znanstveniki hranimo meteorite? Zato da ne pride do nadaljnje oksidacije železovih mineralov, meteorite hranimo v vakuumskih posodah s sušilnimi sredstvi.

10) Ali analize meteorita Novo mesto že potekajo? Da. Vendar izbruh epidemije korona virusa žal vpliva tudi na naše delo. Večino analiz sicer lahko nekoliko počaka. Analiza kratkoživih radioaktivnih izotopov pa bo morala biti opravljena v naslednjih tednih ali pa bodo ti podatki za vedno izgubljeni.

11) Ali meteoriti vsebujejo kakšne elemente, ki jih na Zemlji ni? Ne, meteoriti so zgrajeni iz popolnoma enakega “periodnega sistema elementov”, kot vse stvari na Zemlji. Prav tako ti elementi sestavljajo iste minerale, kot jih večinoma najdemo tudi v Zemeljskih kamninah. Nekateri minerali (kot sta npr. kamacit in taenit) pa so najdeni samo v meteoritih, ker na Zemlji njihov nastanek ni mogoč.

12) Ali ima meteorit kakšen vonj?
Ne.

13) Nočem motiti, ker si najbrž zasut s prošnjami, da preveriš ali gre za pravi meteorit. Sem, ampak to res počnem z veseljem. Tako, da sem vesel čisto vsake slike potencialnega meteorita, ki mi jo pošljete. Naj se prosim to nadaljuje. 🙂 Podrobnosti o tem pa tule: https://bojanambrozic.com/znanost-2/ali-sem-nasel-meteorit/

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.