Ker je bil napoved severozahodni veter, sem se odločil za Klek, ker sem upal, da bom vsaj nekaj časa hodil v relativnem zavetrju. Poleg tega je bil najverjetneje to najbolj mrzel dan v letošnji zimi. V sredogorju so bile temperature okrog -15 °C, v visokogorju pa pod – 20 °C, in to brez učinka vetra, ki je še dodatno hladil. Na izhodišču (Planini pod Golico) je snega le še za silo dosti za vzpenjanje s smučmi, za spust vsekakor premalo. Na vrh Kleka (1753 m) sem se povzpel po desni varianti (čez Javorje). Z vrha sem odsmučal po večinoma še nezvoženem pršiču na Jeseniško planino. Nato pa sem se prek sedla Rožca (1587 m) vzpel še na Hruški vrh (1776 m). Ves čas je pihal veter, ki pa je vmes na trenutke tudi pojenjal, da sem se lahko malo nadihal. S Hruškega vrha sem odsmučal nazaj. Baje pa je bil v Avstriji še pršič. Nato pa sem se še enkrat povzpel na vrh Kleka. Druga smuka s Kleka je bila že bistveno slabša, saj je v tem času (dveh urah) zaradi sonca na snegu že nastala rahla skorja. Pod Jeseniško planino pa je samo še za silo vozno. Zadnjih 100 višincev sem šel zato raje peš. Skupaj se je na turi nabralo 18 km in 1850 višincev.