Kredarica – Za Cmirom – Bojan Ambrožič

Začel sem v Turkovem rovtu v Vratih. Sneg se začne na vrhu prvega melišča na višini 1350 m (do sem je slaba ura hoje). Naporni hoji po melišču sem se izognil s stezico, ki poteka skozi ruševje. Na snežni meji sem se preobul v pancarje. Smuči pa sem nosil še nadaljnjih 300 višincev, ker je bilo zaradi strmine in rahlo pomrznjenega snega tako hitreje. Nadaljnjih 150 višincev sem premagal na smučeh, do mesta kjer poleti dolino zapira skalni skok. Sedaj skoka seveda ni – je pa strmo snežišče čez katerega sem odpikal. Nad skokom je dolina skorajda ravna kakšna 2 km. Zaključuje jo strm zatrep. Novega snega pa je bilo tu že kakšnih 20 cm. Zaradi mraza pa se cel dan ni ojužil, ampak je bil čisto pravi “zimski” sneg. Zato sem se kar namučil, da sem prigazil do Begunjskih vratc. Tu se mi je za nagrado odprl čudovit pogled na Triglav. Posmučal sem 50 višincev navzdol do Staničevega doma. Nato pa sem ujel smučino proti Kredarici, ki mi je zelo olajšala napredovanje. Namreč, že drugič v istem vikendu sem skorajda celo turo hodil z eno samo palico, saj se mi je ena zlomila že čisto na začetku ture. Smučal sem pa tako, da sem si pri vsakem zavoju podajal palico z ene roke v drugo. Smuka s Kredarice je bila zelo dobra – nekaj centimetrov babjega pšena. Še boljša je bila potem smuka z Begunjskih vratc do začetka Doline Za Cmirom, kjer se je “puhec” nehal. Nižje je bil potem srenjec, ki je bil še vedno dober za smučanje. Zadnjih 300 višincev pa je bil gnilec. Na turi sem bil cel dan sam (razen seveda na Kredarici).